Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93. 47/93) in 9. člena odloka o sestavi, pristojnostih in volitvah v zbore Skupščine občine Kranj (Uradni'vestnik Gorenjske, št. 1/90) je Skupščina občine Kranj na nadaljevanju 28. seje zbora združenega dela dne 7. 7. 1994, na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. 5. 1994 in na 26. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. 5. 1994 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Krvavec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986-2000 oziroma krajinske zasnove za ureditveno območje Krvavec in v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Kranj sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za ureditveno območje Krvavec, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije, št. naloge 1445, z datumom december 1993.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– grafični prikaz razmejitev na pregledni karti v merilu l: 10000 ter razmejitve meril in pogojev za posege v prostor na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000 – 15 listov,
– povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov oziroma krajinske zasnove Krvavec,
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor ter
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– funkcijo območja ter pogoje za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,
– merila in pogoje za posege v območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč.
– merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– merila in pogojema vodnogospodarsko urejanje,
– merila in pogoje za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena,
– merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja.
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S. PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
4. člen
Območje, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, je ureditveno območje Krvavec v občini Kranj.
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednje podrobne prostorske celote in območja urejanja, ki so opredeljena in razvrščena glede na pretežno rabo prostora:
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne ureja območje W6, ki vključuje počitniški naselji pri Šenturški gori, za kateri sta sprejeta 2N Šenturška gora 5W (Uradni vestnik Gorenjske, štev. 6/86) in ZN Šenturška gora W12 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/87).
Za turistični naselji Ravne (T2) in pod Jezerci (T3) ter planino Jezerca (KP1), za katera je po dolgoročnem planu občine Kranj oziroma krajinski zasnovi Krvavec predvidena izdelava zazidalnih načrtov, za turistično rekreacijsko območje Jezerca (RT2) in območje zadrževalnika Doblič (Po 1/2), za kateri je po istem planskem dokumentu predvidena izdelava ureditvenega načrta in za regionalno cesto (R-323) v odseku Grad-Zanjivc ter cesto (L-3838) Grad-Ravne-Jezerca, za kateri je predviden lokacijski načrt, veljajo določbe tega odloka do sprejetja zadevnih prostorskih izvedbenih načrtov.
Meja ureditvenega območja Krvavec, ki se ureja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji, meje podrobnih prostorskih celot ter območij urejanja so prikazane na grafičnih prikazih.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
5. člen
Skupna merila in pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, razen če v posebnih merilih in pogojih za posamezno območje urejanja izjemoma ni določeno drugače.
I. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega
6. člen
Glede na pretežno namembnost prostora se območje obravnava kot:
A. območja urejanja, ki so namenjena poselitvi; to so:
S – območja za stanovanja – vasi
T – območja za turizem
W – območja za enodružinske počitniške objekte
KP – območja planin
B. območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi; to so:
K – območja za kmetijstvo (2. območje kmetijskih zemljišč)
G – območja gozdov
R – območja za rekreacijo
V – območja voda
Nr – nerodovitna (skalna) območja.
7. člen
Gradnje objektov in ureditve so dopustne na zemljiščih, kjer je možno zagotoviti vsaj minimalno komunalno oskrbo, ki obsega urejen dovoz, oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadnih voda oziroma urejene greznice, oskrbo z električno energijo, ter urejen odvoz komunalnih odpadkov. Zahteva ne velja za pomožne objekte.
1.1. Merila in pogoji glede vrste posegov
8. člen
Na območju, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, so razen na območju Dolge njive – Kalški greben, dopustni naslednji posegi:
– za obstoječe objekte: vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije,
– za prometno omrežje in naprave: redno vzdrževanje in obnavljanje ter rekonstrukcije,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze: vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje,
– vodnogospodarske ureditve, ki se nanašajo na vzdrževanje hidroloških razmer,
– posegi za varstvo pred ogroženostjo (z zemeljskimi in snežnimi plazovi, hudourniki...),
– sanacije poškodovanih zemljišč ali še neustrezno oblikovanih in urejenih smučišč ter drugih tovrstnih posegov,
– ureditve pokopališč, gradnje mrliških vežic in kapelic ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
– odstranitve objektov in naprav, razen objektov naravne in kulturne dediščine,
– sanitarna sečnja,
– postavitve začasnih objektov,
– sistem dopolnilnega zasneževanja.
A. Območja urejanja ki so namenjena poselitvi
9. člen
V vseh območjih urejanja, ki so namenjena poselitvi. so poleg posegov, določenih v 8. členu, dopustne še:
– dozidave obstoječih objektov,
– novogradnje prometnega omrežja in naprav,
– postavitve pomožnih objektov za izboljšavo bivalnih pogojev in potrebe kmetijstva ter turizma (shrambe za smuči, slačilnice...).
– ureditve javnih odprtih površin ter zasaditve.
V območjih za stanovanja (vasi): S1, S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8 in S9 so dopustne še:
– prizidave, nadzidave in dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in manjših turističnih objektov,
– prizidave, nadzidave počitniških hiš,
– dopolnilne gradnje objektov za oskrbne in družbene dejavnosti ter obrt,
– spremembe namembnosti stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in delov teh objektov za oskrbne in družbene dejavnosti, počitniško bivanje, obrt in turizem,
– ureditve manjših rekreacijskih naprav (poti, balinišča...).
Dopolnilne gradnje velikih hlevov in svinjakov (farm) niso dopustne.
V območjih za enodružinske počitniške objekte (v počitniških naseljih): W1, W2, W3, W4, W5, W7, W8, W9, W10 in W11 so dopustne še:
– prizidave, nadzidave in dopolnilne gradnje počitniških hiš in manjših turističnih objektov,
– spremembe namembnosti počitniških hiš v turistične objekte (za nastanitev), vendar le ob soglasju sosedov,
– ureditev manjših rekreacijskih naprav,
– postavitve ograj (po določilih zazidalnih načrtov).
V območjih za turizem: T, T1,.T2, T3, T4, T5, T6, T7 in T8 so dopustne še:
– novogradnje turističnih objektov, planinskih in počitniških domov ter enodružinskih počitniških hiš, vendar le kot. nadomestilo obstoječih objektov,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in zamenjave športno rekreacijskih naprav ali njihovih delov (žičnic) in obnova športno rekreacijskih naprav (smučišča, poti...),
– spremembe namembnosti obstoječih objektov ter njihovih delov za turizem ter posegi, ki so podrobneje opredeljeni za posamezna tovrstna območja urejanja.
V območjih planin: KP1 in KP2 so dopustne še:
– prizidave in dopolnilne gradnje pastirskih stanov, vendar le za potrebe kmetijstva (pašništva) in pašnih gospodarskih objektov,
– spremembe namembnosti teh objektov za turizem (ne pa za počitniško bivanje),
– urejanje planinskih in turističnih poti ter zasaditve (drevesnih mej, skupin dreves).
B. Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi
10. člen
V območjih urejanja, ki niso namenjena poselitvi, so poleg posegov, določenih v 8. členu tega odloka, dopustna še:
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije obstoječih športno-rekreacijskih naprav in ureditev ter tudi zamenjave rekreacijskih žičnic ali njihovih delov,
– postavitve lovskih prež in krmilnic.
Ograje so dopustne povsod tam, kjer je potrebno zavarovanje ljudi, živali, naravnih virov, objektov: zavarovanje smučišč in drugih športnih ter rekreacijskih naprav, vstopnih in izstopnih postaj žičnic, zavarovanje vodnih virov, pašnih površin, nevarnih območij itd.
Spremembe namembnosti kmetijskih gospodarskih in pomožnih objektov zunaj naselij, zaselkov, kmetij in planin, to je v odprtem prostoru, niso dopustne.
Pri vseh posegih v prostor (npr. pri gradnji infrastrukturnih, vodnogospodarskih, rekreacijskih in drugih objektov ter ureditev) je potrebno ohraniti ali omogočiti dostopnost do gozdnih zemljišč.
Območja za kmetijstvo (K)
11. člen
V območjih za kmetijstvo (K) so dopustne še:
– na 2. območju kmetijskih zemljišč:
• razširitve samotnih kmetij in sicer: gradnje stanovanjskih objektov za potrebe kmetij, gradnje kmetijskih gospodarskih, obrtnih in turističnih objektov za dopolnilno dejavnost v okviru funkcionalnih enot teh kmetij.
Ti posegi so dopustni le na kmetijskih zemljiščih neposredno ob stavbnih zemljiščih kmetij,
• gradnje novih samotnih kmetij,
• postavitve pomožnih objektov za potrebe kmetijstva, gozdarstva in turizma,
• gradnje zavetišč, vendar ne na reliefno izpostavljenih robovih,
• gradnje in ureditve športno-rekreacijskih objektov in naprav ter planinskih poti,
• ureditve kmetijskih zemljišč,
– ha stavbnih zemljiščih v okviru samotnih kmetij:
• dozidave, prizidave, nadzidave ter novogradnje stanovanjskih objektov za potrebe kmetij ter gospodarskih poslopij in tudi dopolnilne gradnje kmetijskih gospodarskih, obrtnih ter turističnih objektov v okviru kmetij,
• ureditve manjših športno-rekreacijskih naprav,
• spremembe namembnosti objektov samotnih kmetij za počitniško bivanje, turizem in obrt,
– na drugih stavbnih zemljiščih:
• dozidave, prizidave in nadzidave obstoječih stanovanjskih in kmetijskih gospodarskih objektov,
• novogradnje stanovanjskih objektov, vendar le kot nadomestilo obstoječih objektov,
• novogradnje kmetijskih gospodarskih objektov, novogradnje počitniških in turističnih objektov kot nadomestilo obstoječih objektov v primerih legalno zgrajenih objektov,
– na območjih v zaraščanju so dopustne pogozditve, ureditve kmetijskih pašnih površin ter športne in rekreacijske ureditve,
– na zemljiščih z gozdno vegetacijo so dopustne posamezne ozke preseke za infrastrukturne objekte, in rekreacijske ureditve, vendar tako, da se ohranijo posamezna drevesa, drevesne skupine in v čim večji meri gozdni robovi.
Območja gozdov (G)
12. člen
V območjih gozdov (G) so:
– v lesnoproizvodnih gozdovih
– dopustne dozidave, prizidave in novogradnje gozdarskih, lovskih in kmetijskih objektov ter naprav, manjših športno-rekreacijskih objektov in ureditev (trim steze, tekaške steze) ter pomožnih objektov za gozdarstvo, kmetijstvo, lovstvo in turizem, če so v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in naravovarstvenimi vidiki.
V teh gozdovih so v območjih nad 1000 m n.v. dopustni navedeni posegi le na osnovi predhodne krajinsko ekološke presoje ter soglasja gozdarske strokovne službe;
– v varovalnih gozdovih I in območjih z močno erozijo so do zavarovanja gozdov dopustni le ukrepi za varovanje, vzdrževanje in krepitev varovalne funkcije gozdov ter vzdrževanje in urejanje steza. Gradnja gozdnih cest in vlak ni dopustna;
– v varovalnih gozdovih II so do zavarovanja gozdov dopustni tudi zmerni gozdno-gospodarski posegi.
Dopustne so ureditve žičniških naprav za spravilo lesa (vlake niso dopustne, vlačenje lesa po tleh pa le, če so tla zaščitena – zamrznjena ter vzdrževanje, obnova in gradnje nujno potrebnih gozdnih cest;
– v gozdovih s posebnim namenom dopustni gozdnogojitveni posegi in posegi, ki so v skladu z odločbo o razglasitvi gozdov s posebnim namenom ter odlokom o zavarovanju vodnih virov pod Krvavcem, ureditve športno-rekreacijskih naprav ter pogozditve, ki so določene z ureditvenimi in zazidalnimi načrti ter s strokovnimi podlagami – krajinsko ureditvenimi načrti;
– na nezaraščenih zemljiščih v območju gozdov dopustne dozidave in prizidave gozdarskih, lovskih in kmetijskih objektov ter manjše športno-rekreacijske ureditve in pogozditve, če so določene z gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarske enote, na osnovi sprejetega plana, ki določa območje gozdov;
– na stavbnih zemljiščih v območjih gozdov dopustne:
• dozidave, prizidave in nadzidave ter dopolnile gradnje kmetijskih, gozdarskih in lovskih objektov, objektov za občasno bivanje občanov – kmetov (napr. zavetišča za pašo ovac),
• športno rekreacijske ureditve
• postavitev pomožnih objektov za potrebe kmetijstva, gozdarstva, lovstva in turizma.
Nerodovitna skalna območja (Ne)
13. člen
V nerodovitnih skalnih območjih (Ne) so dopustna le vzdrževalna dela obstoječih planinskih poti. Nove poti niso dopustne.
Rekreacijsko turistično-Območje RT1 in RT2
14. člen
Za rekreacijsko turistično območje Zvoh – Krvavec (RT1) je potrebno izdelati sanacijski program, ki ga določa krajinska zasnova Krvavec in izvesti potrebne ureditve ter druga dela po tem programu.
Izvedena sanacija območja je pogoj za morebitne dopolnilne rekreacijske in druge ureditve na tem območju.
15. člen
Na rekreacijsko turističnem območju RT1 so pred izdelavo sanacijskega programa in izvedbo ureditvenih del (po tem programu) dopustni:
– na območjih gozdov: vsi posegi, ki so določeni v 12. členu tega odloka.
– na območjih za rekreacijo, ki so hkrati tudi območja za kmetijstvo (pašništvo):
• zamenjava vlečnic s sedežnicami,
• postavitve pomožnih objektov za potrebe turizma,. rekreacije, gozdarstva, kmetijstva in lovstva,
• postavitve ograj in ureditve za zavarovanje nevarnih. mest (pri žičniških napravah, smučiščih),
• ureditve, ki še niso bile izvedene, vendar so bile zahtevane v dovoljenjih za že realizirane posege v prostor,
• postavitve opozorilnih in obvestilnih znakov na smučiščih,
• sistem dopolnilnega zasneževanja,
– na posameznih stavbnih zemljiščih v rekreacijsko-turističnem območju, ki niso opredeljena kot sklenjena območja za turizem, so dopustne še:
• dozidave turističnih objektov in počitniških domov,
• novogradnje turističnih objektov, počitniških domov in enodružinskih počitniških objektov, vendar le kot nadomestilo obstoječih objektov v primerih legalno zgrajenih objektov,
• spremembe namembnosti objektov za turizem,
• manjše dozidave objektov RTV • postavitve pomožnih objektov za potrebe turizma, kmetijstva in gozdarstva.
16. člen
Rekreacijske ureditve, ki bi bistveno posegale v geološke, makroreliefne, hidrološke in vegetacijske razmere, bodo dopustne po sanaciji območja in le na podlagi predhodno izdelanih podrobnih strokovnih proučitev in določil za urejanje posega.
1.2. Rezervati in varstvena območja
17. člen
V območjih izključne in omejene rabe prostora in v varovalnih pasovih cest, v vplivnih območjih žičniških naprav ter v območjih rezervatov drugih elementov infrastrukturnega omrežja in naprav, v varstvenih območjih vodnih virov, naravne in kulturne dediščine, v varovalnih gozdovih in gozdovih posebnega namena, je izvajanje posegov omejeno, skladno z veljavnimi predpisi ter z merili in pogoji, ki so opredeljeni v 12., 43., 48., 49., 66. in 67. členu tega odloka.
18. člen
V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile ali motile poglede na arhitekturne dominante, naselja, reliefno izpostavljene robove, točke, na posebno kvalitetne krajinske izseke in tudi ne gradnje, ki bi ustvarile neprimerno ozadje teh prvin.
Kvalitetne robove naselij, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba varovati tako, da preko njih ni dopustna gradnja objektov.
Ježe naravnih in kulturnih teras, vrhovi in grebeni so varovani. Posegi, ki bi spremenili značilno podobo oblikovanosti terena in vegetacije, niso dopustni.
2. Merila in pogoji za posege na območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
19. člen
Na območjih, T2, T3, KP1, RT2, Po 1/2 in "Krvavško cesto" na odsekih Grad – Zanjivec ter Grad – Ravne -Jezerca, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do njihovega sprejetja dopustni naslednji posegi:
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije infrastruktur-nega omrežja in naprav ter novogradnje in ureditve tistih infrastrukturnih elementov, ki ne bodo motile celovite izvedbe načrta,
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– postavitve začasnih in pomožnih objektov za potrebe kmetijstva, gozdarstva, lovstva in turizma, brez večjih posegov v tla in v gozdno vegetacijo ter ozelenitve. Te objekte morajo lastniki odstraniti pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s posegi, ki so predvideni v prostorskem izvedbenem načrtu,
– vodnogospodarske ureditve, ki so nujne za preprečitev nastajanja nevarnih območij ter ogroženosti,
– sanacije erozijsko ali drugače prizadetih površin,
– odstranitve obstoječih objektov in naprav,
– sistem dopolnilnega zasneževanja.
Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, ni dopustno odstranjevanje (sekanje) dreves in grmičevja, odpiranje peskokopov ter izvajanje drugih posegov na površje ali tla.
3. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
20. člen
Posege v prostor je potrebno glede krajinskega, urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja čimbolj prilagajati oziroma usklajevati s krajinskimi, urbanističnimi ter stavbnimi značilnostmi v posameznih območjih urejanja.
21. člen
V območjih urejanja počitniških naselij, za katera so bili sprejeti zazidalni načrti in zazidalna situacija, veljajo za lociranje, urbanistično oblikovanje in urejanje določila zazidalnih načrtov.
3.1. Urbanistično oblikovanje
22. člen
V območjih naselij (stanovanjskih, počitniških) in v zaselkih ter samotnih kmetijah se mora urbanistično oblikovanje posegov (gradnje in ureditve) prilagajati morfološkim značilnostim naselja ali kmetije, predvsem glede:
– gradbene mase,
– višine objekta,
– naklona strehe in smeri slemena, upoštevati pa tudi druge značilnosti, kot so:
– orientacija objektov,
– lega objekta na parceli,
– odmik od sosednjih objektov.
23. člen
V območjih urejanja za turizem se mora pri gradnjah in ureditvah upoštevati krajinske značilnosti širšega in ožjega prostora ter obstoječe objekte tako, da bo z novimi posegi izboljšana celovita podoba turističnega kompleksa in izboljšana vključitev grajenih objektov ali novo oblikovane stavbne mase v krajinski prostor.
Gradbeni posegi v. prostor (na primer na Gospinci), lahko izstopajo iz krajinske tipike ali od oblikovne enovitosti grajenega okolja
– pri objektih posebne namembnosti, kjer tehnološke zahteve ne omogočajo oblikovnega prilagajanja novega objekta okoliškim objektom ali pa ima oblika objekta namen opozoriti na posebno dejavnost in
– kadar predstavlja novo kvaliteto ali dominanto v prostoru.
24. člen
Nadomestna gradnja je gradnja novega objekta na istem mestu ali z zamikom, pri čemer se nadomesti ves ali del obstoječega objekta. Pri enodružinskih počitniških objektih je nadomestna gradnja dopustna le v enakem obsegu in na istem mestu.
Nadomestna gradnja je dopustna tedaj, ko je obstoječi objekt poškodovan, porušen ali dotrajan v tolikšni meri, da ni možna njegova prenova.
V primeru, da se del obstoječega objekta ohrani, je potrebno ohranjeni del in nov objekt povezati v enotno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti v tem primeru enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.
25. člen
Novi objekti kmetij zunaj vasi in po pobočjih Krvavca se morajo vklapljati v skupino obstoječih objektov, ki tvorijo enoto kmetije.
Pomožni objekti v naseljih in v turističnih območjih morajo biti postavljeni v neposredni bližini obstoječih objektov tako, da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno skupino poslopij.
26. člen
Posamični komunalni objekti in naprave (trafopostaje, postaje žičniških naprav) morajo biti locirani ter grajeni tako, da ne izstopajo iz gradbenega okvira in v krajini.
Infrastrukturni vodi – daljnovodi, žičniške vrvi, morajo potekati tako, da so čimmanj vidno zaznavni. Kjer je mogoče, naj se kabli polože podzemno.
3.2. Arhitekturno oblikovanje
27. člen
Arhitekturno oblikovanje novih objektov in drugih posegov v vaseh, počitniških naseljih in planinah se mora zgledovati po oblikovnih značilnostih in kvalitetah objektov in ureditev v območju urejanja oziroma naselja, predvsem glede:
– sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas,
– barve in oblikovanosti streh,
– oblikovanja in razmerja fasad,
– arhitekturnih elementov,
– barve in teksture streh in fasad,
– okolju primernega materiala.
Pločevinaste – razen bakrenih ali plastične kritine in obloge niso dopustne.
28. člen
Za oblikovanje stanovanjskih objektov v naseljih, zaselkih ali v okviru samotnih kmetij velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4
– etažnost: največ P+l+M. Pritličje sme biti pri vhodu dvignjeno nad terenom do 30 cm in kolenčni zid do 30 cm višine, ali P+M z višino kolenčnega zidu do 1,0 m
– streha: dvokapnica s potekom slemena v smeri daljše stranice, naklon strehe 38°-45°
Montažne hiše so dopustne le, če ustrezajo pogojem za arhitekturno oblikovanje objektov, ki so določeni v tem odloku.
Za oblikovanje gospodarskih objektov velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5
– gradbena masa prilagojena razmerjem obstoječih gospodarskih objektov
– streha: dvokapnica z naklonom 38°-45° Objekti za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji in za turizem na kmetiji se morajo zgledovati po stavbnih masah kmetije.
29. člen
Za oblikovanje dopolnilnih počitniških objektov v počitniških naseljih, za katera so bili izdelani in se izvajajo zazidalni načrti in zazidalna situacija, veljajo določila teh načrtov in situacije.
V območjih, za katera niso bili izdelani zazidalni načrti, morajo biti novi počitniški objekti oblikovno usklajeni z obstoječimi urbanistično arhitekturno kvalitetnimi objekti v posameznem ali v najbližjem območju urejanja. Arhitekturne prvine oblikovanja novih objektov se določa za vsak objekt posebej.
30. člen
Pri oblikovanju turističnih objektov ter počitniških domov je treba posebno pozornost posvečati vertikalnim gabaritom in vključevanju objektov v krajinski okvir. Večje turistične objekte (penzione) je treba členiti v več stavbnih mas, ki so med seboj povezane.
31. člen
Gradnje in ureditve pašnih objektov na planinah (skupni pašni objekti, pastirski stanovi, hlevi, staje -ograde, ograje,...) se morajo prilagajati oblikovnim značilnostim prvotnih tradicionalnih tovrstnih stavb in ureditev:
– tloris: vzdolžen
Novi objekti ali povečave obstoječih ne smejo bistveno odstopati od dimenzij prvotnih stanov, pri čemer je potrebno uporabljati tudi enaka razmerja stavbnih mas
– etažnost: pritličje z možnostjo izkoriščanja podstrešja
– streha: dvokapnica z naklonom okoli 45°, potek slemena v smeri daljše stranice, lesena kritina (skodle, deske)
– materiali lokalni: les, kamen, pesek, apno...
32. člen
V gostinske namene preurejeni pastirski stanovi morajo upoštevati v predhodnem členu navedena oblikovna določila za pastirske stanove in se vključevati v enotni videz planin.
33. člen
Ograje in druge pregrade ob in med objekti na planinah morajo biti lesene ali iz naravnega kamna in ne višje od 1,00 m. Za razmejitev planin je zasajati grmovne ali drevesne meje: Postavljanje in oblikovanje ograj naj se zgleduje po tradicionalnih vzorcih ograjevanja parcel na posameznih planinah.
34. člen
Pomožni objekti morajo biti oblikovano usklajeni z osnovnimi objekti v območju urejanja, zunaj naselij pa s prvinami tradicionalne kulturne krajine. Pomožni objekti kot prizidki morajo biti izvedeni z enako kritino in enakim naklonom strehe, kot jih imajo osnovni objekti.
35. člen
Za adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov, kot za novogradnje.
3.3. Krajinsko oblikovanje 3.3.1. Krajinsko oblikovanje okolice objektov
36. člen
Pri urejanju okolice objektov je potrebno:
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami,
– po končani gradnji odstraniti gradbene pomožne in začasne objekte in odvečni gradbeni material ter urediti in ozeleniti poškodovano okolico. Sanacija z zatravitvijo mora biti končana v istem letu najkasneje do meseca oktobra.
Poseki drevja in grmičevja ter preoblikovanje terena je dopustno le na tistih delih zemljišč, ki bodo direktno prizadeta z gradnjo ter ureditvami in v vplivnih območjih prometnih, ter infrastrukturnih naprav (žičnic, daljnovodov,...), ki jih zahtevajo varnostne in druge potrebe.
Višinske razlike zemljišč morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le v primerih, ko ni možno drugačno uravnavanje višin zemljišč ali zavarovanje brežin. Oporni zidovi morajo biti izvedeni z naravnimi materiali (les, beton, obložen s kamenjem) ter ozelenjeni. Monolitni betonski zidovi niso dopustni.
3.3.2. Krajinsko oblikovanje turistično-rekreacijskih območij
37. člen
Smučišča, steze za teke. sankaške proge ter druge rekreacijske naprave in ureditve se morajo čimbolj prilagajati terenu, brez bistvenega spreminjanja reliefnih in talnih razmer.
Pri trasiranju in urejanju smučišč je treba tudi v največji meri ohranjati obstoječo vegetacijo (gozdni rob, drevje, grmičevje, ruševje, travno rušo in posamična drevesa).
Rekultiviranje poškodovanih zemljišč in urejanje novih smučišč se mora načrtovati in izvajati sočasno z vodnogospodarskim urejanjem in urejanjem kmetijskih zemljišč.
38. člen
Pogoji za dodatno zasneževanje smučišč ter oblikovanje naprav in ureditev morajo biti določeni s posebno študijo. Na to študijo je potrebno pridobiti soglasja pristojnih organov in organizacij, ki so sodelovale pri izdelavi krajinske zasnove Krvavca in tega odloka.
39. člen
Turistična, prometna in druga oprema ter oznake morajo biti postavljene tako, da ne predstavljajo ovir, da je zagotovljena nemotena rekreacija, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ni ovirano vzdrževanje infrastruktur-nega omrežja in žičniških naprav.
Zaščitne ograje ob smučiščih, žičniških napravah ter ob drugih nevarnih območjih je potrebno v poteku prilagajati konfiguraciji zemljišča in po možnosti umakniti iz vidnega območja obiskovalcev ali v poletni sezoni odstraniti.
3.3.3. Urejanje kmetijskih zemljišč
40. člen
Urejanje kmetijskih območij, ki so tudi hkrati rekreacijska območja (smučišča), gradnje prometnic in drugih objektov, je potrebno izvajati tako, da se preprečijo:
– porušenje ravnotežja v tleh ter s tem erozijski procesi,
– škodljivo delovanje hudourniških in drugih voda.
– poškodovanje ali uničenje redkih ogroženih rastišč in zavarovanih rastlin ter
– morebitni drugi škodljivi vplivi.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je dopustno čiščenje grmovne zarasti (vendar ne ruševja) na pašnikih. Čiščenje manjših skal in kamenja je dopustno le z uporabo lahke mehanizacije, da še ne poškoduje travne ruše in profila tal.
41. člen
Drevesne ograde in drugi pasovi vegetacije ter skupine dreves in drevesni osamelci na in ob planinah so varovani. Poseki dreves so na planinah dopustni le v izjemnih primerih (če je oviran potek poti in se mu ni možno izogniti in drugo). Varovani so tudi gozdni robovi, ki jih je treba v primeru utemeljenih posegov v nje na novo zasaditi ali okrepiti. Poseki posameznih dreves ali drevesnih skupin in ruševja so na kmetijsko-turistično-rekreacijskem območju Krvavca dopustni le s soglasjem pristojnega upravljalca gozdov in strokovne spomeniške službe.
3.3.4. Krajinsko oblikovanje drugih posegov v prostor
42. člen
Regulacije vodotokov je treba izvajati tako da so v čim večji meri ohranjeni prvotni potek vodotoka in obrežna vegetacija ter z uporabo predvsem naravnih materialov, brez vidnega betona.
V primeru, da regulacija vodotoka zahteva posek vegetacije, je potrebno ponovno zasaditi avtohtono vegetacijo.
43. člen
Za vzdrževanje vodotokov je potrebno zagotoviti 4 m odmike objektov oziroma grajenih ovir od vodotoka.
Manjši odmik je dopusten za mline, žage in male hidroelektrarne, postajo žičnice in parkirišča v Zanjivcu ter ob cesti. Grad – Zanjivc, kjer so ob cesti dopustna parkirišča, vendar tako, da bo možno vzdrževanje vodotoka.
44. člen
Nasipe in odkopne brežine ob prometnicah ter druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo, to je zatraviti ali zasaditi z avtohtonimi grmovnicami, ki dobro vežejo podlago.
45. člen
Poteke in način izvedbe novih daljnovodov je potrebno določiti na podlagi izdelane podrobne krajinske presoje.
4. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
46. člen
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednih objektov, oblikovanost zemljišča, vegetacijo (gozdni rob) ter glede na posestne meje. Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojno razporeditev objektov kmetije vrsto kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo.
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ali ureditve ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta ali ureditve (npr. smučišča, žičniške naprave....) z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Za stanovanjske objekte in enodružinske počitniške hiše je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m. širina dovoza do objekta je najmanj 2,75 m.
Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza je najmanj 3,5 m.
Širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta lahko odstopa od zgoraj navedene:
– pri objektih kmetij, katerih značilnost je "lega objekta na parcelni meji".
– v posebnih primerih, ko je predhodno ugotovljeno, da zaradi zmanjšanja širine funkcionalnega "zemljišča ne bo motenj na sosednja zemljišča ter ob soglasju sosedov.
– v primerih, ko je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
5. Merila in pogoji za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez
Prometno urejanje
Ceste
47. člen
Rekonstrukcije cest so dopustne le z minimalnim-odstopanjem od obstoječih tras cest.
Pri rekonstrukcijah in obnavljanju cest je potrebno nivo vozišča in prometne površine zunaj vozišča uskladiti z nivoji vhodov v objekte, tako da se pri tem ne poslabša dostopnost.
48. člen
Za graditev in rekonstrukcije cest so določena varovana območja izključne in omejene rabe prostora, ki so opredeljena v grafičnih prilogah. V teh območjih so na objektih in napravah dopustna tekoča vzdrževalna dela in drugi posegi, v skladu s predpisi.
49. člen
Ob obstoječih cestah je določen varovalni pas v širini, ki jo za posamezne vrste cest določa zakon.
V naseljenih območjih in ob kmetijah je ta varovalni pas ustrezno zmanjšan in se ravna po obstoječi gradbeni črti.
Pri cestah s predvideno rekonstrukcijo je varovalni pas znotraj območja izključne in omejene rabe in ni posebej opredeljen. Zato so v tem pasu dopustni le posegi pod strožjimi varstvenimi določili, ki veljajo za območje izključne in omejene rabe. Za lokalne ceste veljajo praviloma naslednji projektni elementi:
– širina voznega pasu najmanj 2,75 m (v naselju in -zunaj naselja)
– širina robnega pasu (zunaj naselja) 0,20 m
– širina bankin (zunaj naselja) 1,00 m
– širina pločnika (v naselju) 1,60 m
Ceste morajo biti izvedene v ustreznih nagibih in opremljene z elementi za odvodnjavanje (koritnice, jaški,...).
50. člen
Pri urejanju servisne ceste od Jezerc do RTV je treba zagotoviti možnost zapore ceste za ves promet, razen za dodatno oskrbo turističnih objektov in RTV.
Kmetijske poti smejo biti široke največ 3,5 m, gozdne ceste pa 4,5 m. Mestoma je treba urediti izogibališča.
Gradnja gozdnih cest in dostopnih poti preko vizualno izpostavljenih pobočij ni dopustna.
Tam, kjer prometnice prečkajo planinske in turistične poti, je treba te poti na novo urediti in označiti.
51. člen
Parkirišča za teptalce snega in druga tovrstna prevozna sredstva (sani,...) morajo biti urejena v objektu; če pa so na prostem pa morajo biti asfaltirana in opremljena z lovilci olj.
Asfaltirana in z lovilci olj opremljena morajo biti tudi vsa večja parkirišča na in pod pobočjem Krvavca. Večja parkirišča morajo biti opremljena s smetnjaki, klopmi in vizualnimi komunikacijami.
Sezonska (občasna) parkirišča ter počivališča zunaj ureditvenih območij naselij so lahko izvedena v makadamu ali utrjena z rušniki. Spodnji ustroj mora biti izveden tako, da ne prepušča škodljivih snovi in mora imeti urejene lovilce olj.
Žičnice (krožno kabinska žičnica in sedežnice)
52. člen
Pri rekonstrukciji žičnic niso dopustna bistvena odstopanja lokacij in poteka žičniških naprav (spodnje in zgornje postaje, proge,...).
Pri rekonstrukcijah vlečnic morajo biti le-te nadomeščene s sedežnicami. Poškodovano zemljišče na bivši trasi mora biti rekultivirano (za smučišča, pašnik,...).
Nove žičnice morajo biti speljane in urejane tako, da z gradnjo, vzdrževanjem in obratovanjem ne povzročajo vplivov na okolje in, da ne ogrožajo varnosti ljudi, prometa, objektov in naprav.
Prečkanja cestnih in drugih prometnic ter rekreacijskih poti in ureditev z žičniškimi napravami morajo s tehnično izvedbo in opozorilnimi tablami zagotavljati varnost vseh udeležencev (v prometu, rekreativnih obiskovalcev in drugih).
Druge prometne naprave
53. člen
Vlake v lesnoproizvodnih gozdovih se urejajo le na podlagi podrobnega gozdno gojitvenega in sečno-spravil-nega načrta.
Sistemi zvez
54. člen
V koridorjih RTV, PTT in EGS, ki potekajo z objekta RTV na, Krvavcu niso dopustni posegi, ki bi motili oddajanje oziroma sprejem.
Sprejemljivost večjih posegov v prostor glede dopustne višine objektov mora presojati RTV Slovenija, enota oddajniki in zveze.
55. člen
Antene za kabelsko ali satelitsko televizijo morajo biti postavljene združeno za celotno naselje ali del naselja in na lokaciji, ki je vidno čimmanj izpostavljena.
Na zavarovanih in varovanih objektih kulturne dediščine postavitve anten niso dopustne.
6. Merila in pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
56. člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo vodnih virov in varstvo okolja nasploh.
Oskrba z vodo
57. člen
Tudi vse vodne vire, ki niso zavarovani z odlokom, je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati kot lokalne vodne vire za oskrbo kmetij, napajanje živine ter za požarno varnost.
58. člen
Vir (zajem) in način pridobitve ter akumuliranja tehnološke vode za umetni sneg je potrebno določiti s posebno študijo.
Uporaba pitne vode za umetni sneg iz vodnih virov pod Krvavcem je dopustna le v primeru, da je predhodno zagotovljena zadovoljiva oskrba z vodo vsem potrošnikom te vode in ob soglasju ter pogojih upravljalcev vodovodov.
Pri morebitnem pridobivanju umetnega snega ni dopustna uporaba kemijskih sredstev, ki bi škodljivo vplivala na vodne vire pod Krvavcem.
Odvajanje odpadnih voda
59. člen
Vse objekte v območjih urejanja, namenjena poselitvi, ki imajo oziroma so priključeni na vodovod, razen samotnih kmetij, je treba priključiti na kanalizacijo za odvod odpadnih voda in na čistilno napravo za čiščenje. Do izgradnje kanalizacije so obvezne vodotesne triprekatne greznice, ki jih komunalna organizacija prazni in odvaža odplake na deponije, ki so določene zunaj ureditvenega območja Krvavec.
Na rekreacijsko-turističnem območju Zvoh-Krvavec bodo prizidave in gradnje novih objektov za turistične namene, s katerimi bi se bistveno povečale gostinske in nastanitvene zmogljivosti, dopustne šele takrat, ko jih bo možno pred uporabo priključiti na kanalizacijski kolektor in na čistilno napravo. Na kolektor bo potrebno priključiti tudi obstoječe objekte, ki z odplakami presegajo stopnjo obremenitve okolja. Določila in pogoji za gradnjo kanalizacijskega sistema bodo podani s posebnim načrtom.
Energetska oskrba
60. člen
Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in pretok vode, ki presega biološki minimum. Cevovod mora biti na vsej trasi vkopan. Večji posegi v brežine potokov in obvodno vegetacijo niso dopustni. Obvezna je sanacija prizadetih površin.
61. člen
Na turistično rekreacijskem območju ni dopustno ogrevanje objektov z naftnimi derivati.
V tem območju je potrebno postopno ukinjati porabo naftnih derivatov in jih nadomestiti z zemeljskim plinom, elektriko, sončno energijo in ekološko razgradljivimi mazili (ogrevanje, priprava sanitarne vode, pogonska goriva ipd.).
62. člen
Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na streho in balkonske ograje tako, da ležijo v njihovi ravnini, vendar tako, da niso zaznavni iz doline. Postavitve nad slemenom objektov niso dopustne.
Odstranjevanje komunalnih odpadkov
63. člen
Organizirano zbiranje in odstranjevanje odpadkov je obvezno za vse uporabnike prostora.
Zbirna in odjemna mesta komunalnih odpadkov turistično rekreacijskega območja je potrebno urediti ob sprejemnih točkah na Gospinci in pod Jezerci, vendar ne na vidno izpostavljenih mestih, temveč v sklopu objektov ali pokrita z nad strešnico.
Zbirna mesta odpadkov pri posamičnih objektih v naseljih in počitniških ter turističnih naseljih morajo biti prav tako na vidno neizpostavljenih mestih, na utrjeni površini, ki omogoča čiščenje.
Varstvo pred požarom
64. člen
Za potrebe varstva pred požarom je potrebno urediti ustrezne požarne bazene.
V območjih urejanja za poselitev, kjer niso zagotovljene zadostne količine požarne vode in ni ustreznega pritiska v omrežju, niso dopustni posegi, s katerimi se povečuje bruto etažna površina objektov.
7. Merila in pogoji za vodnogospodarsko urejanje
65. člen
Premostitve preko urejenih in neurejenih odsekov hudourniških strug morajo biti hidravlično dimenzionirane na pretok pričakovanih visokih voda (Qmax) in morajo imeti še rezervno višino za eventualne plavajoče predmete ca. 50cm. Za vse nove premostitve je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb za vodnogospodarsko urejanje.
Eventualne izvirne vode in žarišča podzemnih voda je treba zajeti in odvesti v ustaljene jarke ali struge ali po potrebi drenirati.
Meteorno vodo je dopustno preko preskolovov odvesti v recipiente oziroma ponikovanje.
Fekalnih in drugih odpadnih vod ni dopustno spuščati v struge hudournikov.
Pred vsako novogradnjo je potrebno preveriti geomehansko stabilnost zemljišč.
8. Merila in pogoji za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine ter drugih dobrin splošnega pomena
66. člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dopustni.
Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine ter na območju Karavanškega-Kamniško Savinjskega regijskega parka je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojnih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Prav tako je obvezno pridobiti mnenje oziroma soglasje pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v primerih vodnogospodarskih del (npr. regulacij...), melioracij, pri novogradnjah infrastrukturnega omrežja, pri načrtovanju dodatnega zasneževanja, pri gradnji malih HE.
V naseljih in območjih varstva naselbinskega izročila ter etnološke dediščine se morajo gradnje prilagajati oblikovanim značilnostim naselja, predvsem pa tlorisni zasnovi naselja in tipologiji objektov.
9. Merila in pogoji za varstvo in izboljšanje okolja
Varstvo naravnih virov
67. člen
Na območju, ki ga ureja ta odlok, veljajo prepovedi graditve, posegov v prostor, prometa, uporabe kemijskih sredstev in načini izvajanja, ki ga določata odlok o zavarovanju vodnih virov pod Krvavcem in odlok o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje zajetja pitne vode Iverje.
Varstvo pred ogroženostjo
68. člen
Za gradnjo rekreacijskih objektov in ureditev je potrebno pridobiti oceno ogroženosti obravnavanih območij in rešitve – ukrepe za varstvo pred snežnimi in zemeljskimi plazovi ter drugimi nevarnostmi.
Varstvo divjadi
69. člen
Dopustni so posegi – opozorilne table ter označbe, ki prepovedujejo smučanje zunaj urejenih smučišč in hojo po brezpotju.
IV. POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
1. Območja za stanovanja (vasi)
70. člen
Območje urejanja Stiska vas – S3 in sosednji zaselek Hribašek
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopolnilne gradnje turističnih objektov niso dopustne.
2. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor Posegi, ki bi prizadeli južni in jugovzhodni rob naselja, niso dopustni. Varovati je treba tudi pogled na naselje z vstopne ceste v Stiško vas.
3. Merila in pogoji za varstvo naravne in kulturne dediščine
Za vse vrste posegov v Stiški vasi in zaselku ter v širšem kulturno krajinskem prostoru, prikazanem v grafičnem prikazu, je potrebno pridobiti mnenje in pogoje strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
71. člen
Območje urejanja Šenturška gora – S6
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je sprememba namembnosti šole na vzhodnem robu vasi v počitniški dom ali v turistične namene.
2. Območja za enodružinske počitniške hiše (počitniška naselja)
72. člen
Območje urejanja pri Stiški vasi – W1
1. Merila in pogoji za posege v prostor Prizidave, nadzidave in novogradnje počitniških objektov ter postavitve pomožnih objektov niso dopustne.
73. člen
Območji urejanja: pri Pavnah – W2 in nad Prvoznikom – W8
1. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor Pri vseh posegih je potrebno varovati gozdni rob. Širjenje gradenj na gozdne površine ni dopustno.
3. Območja za turizem
74. člen
Območje urejanja Zanjivc – T1
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je širitev parkirišč, dopolnilna gradnja objektov za turistične – upravne, oskrbne-gostinske in servisne namene.
Dopolnilna gradnja turističnih nočitvenih in športno rekreacijskih objektov ter ureditev ni dopustna.
2. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor Urejanje parkirišč ob spodnji postaji krožno kabinske žičnice na Krvavec je možno na terenu ali večnivojsko ter tudi z morebitnim delnim prekritjem potoka Reke, ob pogoju, da se ohrani potrebni vodni pretok in možnost urejanja vodotoka. V primeru večnivojskega urejanja parkirišč ni dopustno poseganje v pobočje, temveč le naslonitev na teren.
Skozi parkirišče je potrebno zagotoviti nemoteni promet na Štefanjo goro.
75. člen
Območje urejanja Pod jezerci – T3
1. Merila in pogoji za posege v prostor Do sprejetja zazidalnega načrta so poleg posegov, določenih v 19. členu tega odloka dopustne še:
– nujna obnovitvena dela Krvavške ceste in novogradnje infrastrukture
• komunalno omrežje in naprave – energetsko omrežje in naprave
• objekti in naprave za zveze, kolikor ti objekti ne posegajo v gozdove,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov za turizem in gostinstvo.
76. člen
Območje urejanja Kriška planina – T4
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopolnilne – nove gradnje turističnih upravnih, oskrbnih in turističnih nočitvenih objektov, niso dopustne.
Dopustne, so le prizidave k obstoječim turističnim objektom za oskrbnogostinske namene, ureditve manjših športno-rekreacijskih naprav (poti, balinišča, tenis in otroška igrišča) ter pomožni objekti za turizem.
2. Merila in pogoji za varstvo in izboljšanje okolja Za vsak poseg (gradnjo in ureditve) je potrebno pridobiti oceno ogroženosti pred snežnimi plazovi in v primeru potrebe območje zavarovati.
Vsi posegi (gradnje in ureditve) so možni le pod pogojem, da se predhodno izvedejo vse krajinske ureditve (smučišč, vodotokov,...), ki so bile določene v dovoljenjih za posege v to območje.
77. člen
Območje urejanja Gospinca – T5
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopustne so:
– prizidave
• obstoječega planinskega doma
(dozidava in prizidava je možna v smeri proti severu in proti vzhodu),
• zgornje postaje krožno kabinske žičnice (v smeri proti jugovzhodu in deloma proti jugozahodu),
– preureditev spodnjih postaj sedežnic in vlečnic,
– novogradnja turističnega objekta – sprejemnega centra s turističnimi upravnimi, oskrbnimi, trgovinskimi, servisnimi prostori in infrastrukturnimi ureditvami – brez nočitvenih zmogljivosti,
– športno rekreacijske ureditve in rekonstrukcije -zamenjave žičnic.
2. Merila, urbanistični pogoji ter pogoji za oblikovanje posegov
V okviru urbanističnega urejanja tega območja je potrebno:
– zagotoviti potek servisne (ne-javne) ceste -v smeri proti Tihi dolini in RTV ter ureditev te ceste,
– omogočiti dovoz k predvideni (začasni) čistilni napravi pod Gospinco,
– zagotoviti ureditev izteka smučišč ob spodnjih postajah sedežnic in vlečnic ter zbiralnišča obiskovalcev,
– ohraniti odprtost panoramskih pogledov z zbirališča,
– ohraniti zahodni krajinski rob z gričem,
– ohraniti gozdne robove in drevesa.
Pogoji za oblikovanje objekta sprejemnega centra in ureditve zunanjega prostora bodo podani v sprejeti rešitvi "natečaja za urbanistično-arhitektonsko rešitev sprejemnega centra Gospinca na Krvavcu – II. faza".
3. Merila in pogoji za varstvo in izboljšanje okolja
Vse posege je potrebno izvesti pod najstrožjimi varstvenimi pogoji vodnih virov in na način, ki bo zagotavljal stalno kontrolo morebitnega onesnaževanja (ustrezna izvedba kanalizacije, dovozne ceste in parkirišč teptalnih strojev,...).
Zaradi varstva vodnih virov je potrebno za vsak poseg v prostor pridobiti soglasje pristojnih sanitarnih služb.
Pri občasnem dovozu naftnih derivatov do deponij na Gospinci je obvezno spremstvo policije in omejitev hitrosti vožnje do 30 km/h.
Pred pričetkom gradnje sprejemnega, centra je zaradi varstva vodnih virov pred nevarnimi snovmi (naftnimi derivati), ki so na Gospinci v obstoječih deponijah, potrebno strokovno preveriti ustreznost zaščite obstoječega skladiščenja naftnih derivatov in v primeru neustreznosti uvesti dodatne, varstvene ukrepe ter stalno najstrožjo kontrolo.
Zagotoviti je tudi zbiranje in odvajanje površinskih voda iz zalednega zemljišča – pobočja ter odvod vseh odpadnih voda iz rekreacijsko turističnega območja Krvavca.
78. člen
Območje urejanja pod Tiho dolino – T6
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopolnilne – nove gradnje enodružinskih počitniških objektov in počitniških domov niso dopustne.
2. Merila in pogoji za varstvo in izboljšanje okolja Posegi v to območje so dopustni šele po očiščenju onesnaženih pobočij z divjimi odlagališči komunalnih odpadkov v območju urejanja in na robu nad dolino Kokre, odlagališč gradbenega materiala pod reliefnim robom nad Kokro in ureditvi servisne ceste.
79. člen
Območje urejanja Tiha dolina – T7
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopustna je novogradnja, vendar le kot nadomestilo obstoječega objekta "Brunarice", predvsem za turistične oskrbne namene (v obsegu, ki bo omogočal oskrbo smučarjev – obiskovalcev gravitacijskega smučarskega območja Zvoh – Krvavec – Tiha dolina). Drugi dopolnilni objekti, razen športno-rekreacijskih ureditev, niso dopustni.
Prizidava obstoječega objekta ne sme zmanjšati funkcionalnega prostora ob smučiščih (za počivanje, sončenje).
2. Merila in pogoji za oblikovanje objektov ter izboljševanje okolja
Za celotno območje, ki zajema zemljišče "Brunarice", zgornjo postajo sedežnice in spodnje postaje žičnic s funkcionalnim prostorom v Tihi doli ni, je obvezno izdelati in izvajati ureditveno situacijo območja s prikazom urbanistične in krajinske rešitve ter s pogoji za gradnjo in krajinsko urejanja, kar bo osnova za vse nadaljnje posege v ta prostor.
80. člen
Območje urejanja dom na Krvavcu – T8
1. Merila in pogoji za posege v prostor Dopolnilne nove gradnje turističnih objektov, razen rekreacijskih ureditev, niso dopustne.
81. člen
Območje urejanja – RTV
Za morebitne potrebne dozidave ali funkcionalne in oblikovne spremembe ter dodatne ureditve RTV je potrebno izdelati posebne strokovne podlage z oceno potencialnih vplivov na okolje ter na vizualno podobo (izpostavljenost).
82. člen
Območje urejanja Planina jezerca – KP1
1. Merila in pogoji za posege v prostor Do izdelave izvedbenega načrta so poleg posegov, določenih v 19. členu tega odloka, dopustna še:
– adaptacije in rekonstrukcije pastirskih stanov, ki so v funkciji pašništva, ne pa adaptacije in rekonstrukcije pastirskih stanov, ki so počitniška bivališča,
– ureditve planinskih in turističnih poti. Spremembe namembnosti pastirskih stanov ali delov stanov niso dopustne.
83. člen
Območje urejanja Kriška planina – KP2
1. Merila in pogoji za posege v prostor Sprememba namembnosti začasnega objekta
(gradbene lope) ob turističem apartmajskem objektu v turistične, pašne, počitniške ali druge namene ni dopustna. Žične ograje niso dopustne. Dopustna in potrebna je obnova (dosaditve) poškodovanih drevesnih mej.
2. Merila in pogoji za oblikovanje objektov Dopolnilni pašni objekti so dopustni v okviru obstoječe skupine tovrstnih objektov ali neposredno na njenem robu.
Objekti morajo biti postavljeni na pobočju, z vzdolžno stranico in slemenom strehe vzporedno s plastnicami ter vzdolžne tlorisne zasnove.
Dozidave in prizidave so dopustne v omejenem obsegu le v vzdolžni smeri objekta in pod pogojem, da se ne zmanjšuje funkcionalnih površin smučišč.
4. Območja urejanja v odprtem prostoru
84. člen
Območji urejanja po 3 in po 5
1. Merila in pogoji za posege v prostor Gradnja manjših turističnih objektov (penzionov) je izjemoma dopustna na lokacijah, ki jih je možno vključiti vizualno in urbano v širši naselbinski okvir, vendar na podlagi pozitivnih rezultatov predhodnih strokovnih proučitev (namena oziroma funkcije turističnega objekta, ustreznosti mikrolokacije, komunalnih možnosti ter drugih pogojev).
85. člen
Območje urejanja kulturna krajina ob Stiski vasi – po 3/1
1. Merila in pogoji za posege v prostor in za varstvo ter razvoj kulturne dediščine.
Na kmetijskih zemljiščih in v gozdnih robovih niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi. prizadele ali uničile posamezne krajinske prvine ali značilen ohranjeni kulturno krajinski okvir naselja (posek živih mej, dreves – osamelcev ali skupine dreves, agrooperacije, posegi v gozdne robove z gradnjo infrastrukturnih objektov).
Postavljanje pomožnih in začasnih objektov – razen za kmetijske namene, ni dopustno.
86. člen
Območje urejanja potoka reke – PO 4/1
1. Merila in pogoji za posege v prostor
Na območju opuščenega kamnoloma (T), vzhodno od ceste Grad – Zanjivc, je dopustna gradnja turističnega objekta (gostišče s turističnimi ležišči, stanovanje,...) ter posegi za morebitno potrebno sanacijo (vznožja) kamnoloma.
2. Merila in pogoji za oblikovanje posega v prostor Pri postavitvi objekta je potrebno upoštevati reliefne razmere dna in samega kamnoloma ter geološko gradbene pogoje za lociranje objekta na bivši manipulacijski prostor, to je teraso, naslonitev na pobočje pod teraso ali naslonitev na steno kamnoloma s terasnimi etažnimi zamiki. Dopustni gabarit objekta: max. P + 2.
3. Merila in pogoji za zavarovanje pred ogrožanjem Pred pričetkom izvajanja gradnje je potrebno pridobiti geološko poročilo, utrditi nestabilne dele kamnoloma ter območje gradnje in bivanja zavarovati pred padanjem kamenja.
87. člen
Območje urejanja Brezovški in Lukenjski graben - PO 4/2
1. Merila in pogoji za varstvo in izboljšanje okolja Na terasi opuščene žičnice razen gozdnogojitvenih in vodnogospodarskih niso dopustni nobeni posegi.
88. člen
Rekreacijsko turistično območje
Območje urejanja Zvoh-Krvavec-del Kržišča – RT1
1. Merila in pogoji za posege v prostor
Na območju bodo po izvršitvi sanacijsko – ureditvenih nalog na rekreacijsko turističnem območju Krvavca dopustne gradnje in ureditve:
• žičnice – sedežnice ter manjše (prenosne) vlečnice na območjih, kjer le- te ne zahtevajo večjih posegov v tla
• dopolnitve obstoječih smučišč ob žičnicah
• steze za smučarske teke in hojo na smučeh, prilagojene terenu
• sankaške proge, vendar brez večjega preoblikovanja terena
• naprave in ureditve za tekmovalno, akrobatsko smučanje in balet na snegu
• zimske igralne – rekreacijske površine (za snežne igre, sončenje), na nezaraščenih površinah.
• naprave in ureditve za dopolnilno zasneževanje
• planinske in sprehajalne pešpoti
• igralne trate, vendar brez ravnanja terena
• piknik prostori, počivališča
2. Varstvo in izboljšanje okolja
Posegi v gozdove s posebnim namenom so dopustni le, če so skladni z določili odloka o razglasitvi in 12. člena tega odloka ter na osnovi izdelane podrobne krajinsko-ekološke presoje, ki mora upoštevati vplive na vse prvine naravnega sistema.
Servisna cesta Jezerca – Gospinca – RTV mora imeti urejene in zatravljene brežine ter vozišče, razen kolesnic in urejeno odvodnjavanje površinskih voda. Namenjena in dopustna je samo servisni dostavi in nejavnemu (osebnemu) prometu.
Na- območju arheološkega spomenika Gradišče niso dopustni posegi, ki bi prizadeli površje – tla.
89. člen
Območje urejanja Dolge njive in Kalški greben – DN1
1. Merila in pogoji za posege v prostor
Na območju Dolge njive – Kalški greben niso dopustne gradnje in ureditve:
– prometnega omrežja in naprav (ceste, žičnice, poti,...),
– komunalnega in energetskega omrežja ter naprav za zveze,
– ureditve kmetijskih-pašnih površin,
– gradnje in ureditve za potrebe gozdarstva,
– gradnje in ureditve športnih objektov in naprav
– postavitve lovskih objektov, pomožnih in začasnih objektov.
Dopustne so:
– manjše posamične krčitve ruševja na zaraslih območjih, če ne načenjajo večjih strnjenih kompleksov ruševja, za potrebe pašništva oziroma kot sanitarna sečnja
– postavitve objektov in naprav za pašništvo (napajališča, staje,.,.)
– vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, prizidave in dozidave ter gradnje objektov pastirskih stanov s stajami.
– vzdrževalna dela obstoječe lovske koče,
– gradnja planinskega zavetišča,
– urejanje obstoječih planinskih poti. Urejanje novih planinskih poti ni dopustno.
2. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor Urejanje planinskih poti in stez se mora zgledovati po planinskih poteh visokogorja, tako, da je čim manj posegov v ruševje in v ranljivo talno podlago.
Za vse posege v tem območju je potrebno pridobiti mnenje pristojnega zavoda za gojitev divjadi, strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine, za planinstvo ter za gozdarstvo.
V. KONČNE DOLOČBE
90. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom in organizacijam stalno na vpogled pri upravnem organu občine Kranj, pristojnem za urejanje prostora in pri krajevnih skupnostih, katerih prostor se ureja s tem aktom.
91. člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko Kranj.
92. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-07/88-04
Kranj, dne 7. julija 1994.
Predsednik
Skupščine občine Kranj
Vitomir Gros, dipl. inž. l. r.
