Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje
Razglašam zakon o agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. julija 1994.
Št. 012-01/94-104
Ljubljana, dne 2. avgusta 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET, NADZIRANJE IN INFORMIRANJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja položaj, naloge ter pravice in odgovornost Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljnjem besedilu: Agencija) in ureja način plačevanja.
2. člen
Agencija je pravna oseba. Agencija je javni zavod. Ime javnega zavoda je: Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Sedež javnega zavoda je v Ljubljani.
3. člen
Delo Agencije je javno. Agencija obvešča javnost o svojem delu v skladu z zakonom in na način, določen s statutom.
II. NALOGE AGENCIJE
1. Vrste nalog
4. člen
(1) Agencija opravlja naslednje naloge:
– plačilni promet v državi,
– davčno nadziranje,
– statistiko kot del nacionalnega programa statističnih raziskovanj,
– informiranje,
– drugo nadziranje v skladu z zakonom,
– revidiranje lastninskega preoblikovanja pravnih oseb,
– druge haloge po posebnih predpisih in na njih temelječi pogodbi.
(2) Agencija ima pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti javna pooblastila, ki so ji zaupana po tem in drugem zakonu.
(3) Generalni direktor Agencije izdaja splošne akte in metodološka navodila za izvrševanje javnih pooblastil.
5. člen
(1) Za opravljanje del in nalog iz 4. člena tega zakona je Agencija odgovorna Vladi Republike Slovenije.
(2) O opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka poroča Agencija Vladi najmanj enkrat letno.
(3) Če Agencija presodi, da posamezne ugotovitve in pojavi iz njene pristojnosti zahtevajo hitro ukrepanje zakonodajne in izvršne oblasti, obvesti o njih pristojne organe.
2. Plačilni promet v državi
6. člen
(1) Plačilni promet v državi (v nadaljnjem besedilu: plačilni promet) opravlja Agencija.
(2) Plačilni promet poleg Agencija opravljajo tudi Banka Slovenije, banke in hranilnice ter pošta v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
(3) Javno PTT podjetje opravlja plačilni promet v imenu in za račun Poštne banke Slovenije, na podlagi sklenjene pogodbe.
(4) Agencija in druge organizacije iz drugega odstavka (v nadaljnjem besedilu: nosilci plačilnega prometa) opravljajo plačilni promet po enotni metodologiji dela.
7. člen
(1) Javno PTT podjetje lahko poleg plačilnega prometa iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona opravlja v imenu in za račun banke tudi druge bančne storitve na podlagi pogodbe med javnim PTT podjetjem, Poštno banko Slovenije in banko.
(2) Obvezen element pogodbe iz prejšnjega odstavka je zagotavljanje kritja Poštni banki Slovenije za nakup ustrezne količine gotovine na poštnih okencih.
8. člen
(1) S plačilnim prometom, ki se opravlja za vse pravne osebe, so po tem zakonu mišljeni: prejem, kontrola pravilnosti in izvrševanje nalogov za plačila v državi ter obveščanje udeležencev o izvršenem plačilu v tem prometu.
(2) S plačili po prejšnjem odstavku so mišljeni: prenos, unovčenje, obračun, vplačilo in izplačilo med udeleženci v plačilnem prometu.
(3) Z udeleženci po prvem odstavku tega člena so mišljene pravne osebe ter fizične osebe v plačilih s pravnimi osebami v plačilnem prometu.
9. člen
Enotni način in postopek opravljanja plačilnega prometa ter enotno metodologijo dela nosilcev plačilnega prometa predpiše Agencija v soglasju z Banko Slovenije.
10. člen
Zakonitost in pravilnost opravljanja plačilnega prometa nadzira Banka Slovenije, ki v ta namen lahko predpiše potrebne ukrepe.
11. člen
Banke in hranilnice morajo sprejemati vplačila od fizičnih oseb v dobro računov imetnikov računov, ki jih vodi Agencija, ter vplačila od pravnih oseb, ki se opravijo z računov pri Agenciji v dobro računov fizičnih oseb, ki jih vodijo banke in hranilnice.
12. člen
Banke in hranilnice opravljajo prek svojih računov in računov svojih poslovnih enot, ki jih vodi Agencija, tudi medsebojne obračune na podlagi plačil iz hranilnih vlog, čekov po tekočih računih fizičnih oseb in drugih plačilnih instrumentov v skladu z zakonom.
13. člen
(1) Sredstva pravnih oseb, ki se vodijo na računih pri Agenciji, so depoziti na vpogled pri bankah in hranilnicah v skladu s pisno pogodbo o deponiranju.
(2) Posamezna pravna oseba ima lahko več računov. Sredstva na enem računu pravne osebe, ki se vodijo pri Agenciji, so depozit na vpogled ene banke oziroma hranilnice.
(3) Sredstva bank in hranilnic, ki se vodijo na računih pri Agenciji, so depoziti pri Banki Slovenije.
(4) Agencija obvešča banke in hranilnice o spremembah in stanju njihovih depozitov najmanj enkrat dnevno.
14. člen
Vrste računov, način in pogoje, pod katerimi pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: imetniki računov) odpirajo in zapirajo račune pri Agenciji, predpiše Agencija v soglasju z Banko Slovenije.
15. člen
(1) Agencija vodi plan. računov za opravljanje plačilnega prometa preko Agencije.
(2) Vsebino in način vodenja plana računov za opravljanje plačilnega prometa preko Agencije predpiše Agencija v soglasju z Banko Slovenije.
16. člen
(1) Agencija vodi register imetnikov računov.
(2) Imetniki računov morajo Agenciji predložiti potrebne podatke za vodenje registra imetnikov računov in morajo Agencijo sproti, najpozneje pa v petih dneh, obveščati o statusnih spremembah in o spremembah drugih podatkov, potrebnih za ažurno vodenje registra.
(3) Vsebino in način vodenja registra imetnikov računov predpiše Agencija v soglasju z Banko Slovenije.
(4) Register imetnikov računov je javen.
17. člen
(1) Agencija vodi plan računov za vplačevanje javnih prihodkov.
(2) Vrste računov za vplačevanje javnih prihodkov, način vplačevanja in razporejanja javnih prihodkov ter sporočanja podatkov predpiše minister za finance.
18. člen
(1) Imetniki računov opravljajo plačila s plačilnimi nalogi, ki se glasijo na sredstva, na njihovih računih pri Agenciji.
(2) Plačilne naloge podpisujejo osebe, pooblaščene za podpisovanje, katerih podpisi morajo biti deponirani pri Agenciji.
(3) Imetniki računov izdajajo plačilne naloge na predpisanih obrazcih.
(4) Imetniki računov morajo predložiti Agenciji tudi predpisano dokumentacijo, ki se nanaša na izvršitev plačilnih nalogov.
19. člen
Obliko, vsebino in uporabo obrazcev za opravljanje plačilnega prometa preko Agencije predpiše Agencija v soglasju z Banko Slovenije.
20. člen
Plačilo z računa imetnika računa – dolžnika se lahko opravi tudi na podlagi:
– upnikovega naloga za unovčenje, v skladu s pogodbo med njim in dolžnikom,
– upnikovega naloga za unovčenje, če mu je dolžnik izročil menico v skladu z zakonom,
– čeka, ki ga je upnik v skladu z zakonom sprejel od dolžnika,
– naloga Agencije, izdanega v skladu s pogodbo med Agencijo in imenitnikom računa.
21. člen
Imetnik računov izda za prejete čeke iz tekočih računov fizičnih oseb, ki so trasirani na banko in hranilnico, nalog za unovčenje, s katerim vplača dnevni iztržek v čekih fizičnih oseb v dobro svojega računa, ki se vodi pri Agenciji.
22. člen
(1) Agencija mora naloge za plačila med imetniki računov, katerih računi se vodijo v istem kraju, izvršiti še istega dne, ko jih prejme, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
(2) Če gre za plačilo med imetniki računov, katerih računi se ne vodijo v istem kraju, mora Agencija, če so izpolnjeni predpisani pogoji, še istega dne izvršiti prejete naloge v breme računa izdajatelja plačilnega naloga in jih nemudoma poslati Agenciji, pri kateri ima račun pravna oseba, kateri se plačuje.
23. člen
(1) Banke in hranilnice morajo plačilne naloge, ki jih prejmejo od fizičnih oseb za imetnike računov, ki imajo svoje račune pri Agenciji, dostaviti Agenciji najpozneje naslednjega dne.
(2) Agencija mora plačilne naloge, ki jih je prejela od Agencije iz drugega kraja, banke ali hranilnice za imetnike računov, ki imajo svoje račune pri njej, izvršiti še istega dne, ko jih prejme.
24. člen
(1) Agencija izvršuje plačilne naloge, če so izdani v skladu s predpisi in če je za izvršitev kritje na računih izdajateljev nalogov.
(2) S kritjem na računih po prejšnjem odstavku je mišljeno stanje sredstev na računih imetnika računov pri Agenciji iz predhodnega dne, prispela sredstva med dnevom do prejema plačilnega naloga in stanje neporabljenega okvirnega kredita od banke ali hranilnice – depozitarja, po načelu tekočega računa, zmanjšano za znesek izvršenih plačil med dnevom do prejetja plačilnega naloga.
(3) Agencija ne izvrši plačilnega naloga v breme imetnika računa, če na računu depozitarja ni sredstev za njegovo izvršitev.
25. člen
Način izvrševanja plačilnih nalogov iz okvirnega kredita depozitarja predpiše Banka Slovenije.
26. člen
Agencija obvešča imetnike računov o spremembah in stanju na njihovih' računih pri Agenciji najmanj enkrat dnevno ali v skladu s pogodbo med Agencijo in imetnikom računa.
27. člen
(1) Agencija spremlja likvidnost bank in hranilnic ter o tem dnevno obvešča Banko Slovenije.
(2) Postopek obveščanja po prejšnjem odstavku predpiše Banka Slovenije.
(3) Če sredstva na računih banke ali hranilnice po končani dnevni obdelavi prometa njenih deponentov ne zadoščajo za kritje vseh obveznosti banke, Agencija zaključi dnevno obdelavo po postopku, ki ga predpiše Banke Slovenije.
28. člen
(1) Banka Slovenije oskrbuje Agencijo z bankovci in kovanci za opravljanje blagajniškega in trezorskega poslovanja in od nje prevzema bankovce in kovance nad blagajniškim maksimumom.
(2) Agencija za Banko Slovenije zamenjuje in izloča iz obtoka obrabljene in poškodovane bankovce ter poškodovane kovance.
29. člen
Način opravljanja nalog iz prejšnjega člena se uredi s pogodbo med Banko Slovenije in Agencijo.
30. člen
Imetnik računa opravlja denarni promet preko računov pri Agenciji.
31. člen
Imetnik računa mora gotovino, ki jo prejme na kakršnikoli podlagi, vplačati na svoj račun isti dan, najpozneje pa naslednji delovni dan.
32. člen
(1) Imetnik računov sme za plačevanje v gotovini dvigati z računa in imeti v blagajni gotovino do višine blagajniškega maksimuma.
(2) Višino blagajniškega maksimuma določi imetnik računa s splošnim aktom.
(3) Minister za finance predpiše pogoje in način vplačila, razpolaganja in plačevanja z gotovino.
33. člen
(1) Imetnik računa mora poravnati obveznosti v pogodbenem oziroma predpisanem roku prek svojih računov z nalogom za prenos in drugimi plačilnimi instrumenti, določenimi s predpisi, ki urejajo plačevanje oziroma poslovanje z vrednostmi papirji.
(2) Imetnik računa sme poravnati medsebojne obveznosti s pobotom in na drug način v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.
(3) Imetnik računa, ki je medsebojne obveznosti poravnal s pobotom ter s prenosom vrednostnih papirjev, mora ob koncu meseca poslati Agenciji podatke o obveznostih, poravnanih na način iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Vlada lahko predpiše tudi obvezen način poravnave medsebojnih obveznosti pravnih oseb.
34. člen
(1) Imetnik računa mora naloge za plačilo vseh dospelih neporavnanih obveznosti predložiti Agenciji najpozneje na dan dospelosti obveznosti v plačilo.
(2) Agencija mora sprejeti predložene naloge za plačilo ter overiti datum in uro prejema.
35. člen
Imetnik računa je plačilno nesposoben, če na računih pri Agenciji nima dovolj sredstev za plačilo vseh dospelih obveznosti.
36. člen
Če je imetnik računa plačilno nesposoben, plačuje obveznosti po naslednjem vrstnem redu:
1. prometni davek, povračila in drugi prejemki delavcev, ki se uresničujejo od druge pravne osebe v skladu s predpisi;
2. plače do višine z zakonom zajamčenih;
3. izvršljive sodne odločbe, izvršljive odločbe in sklepi o kaznih, drugi izvršljivi sklepi, nalogi in dokončne odločbe nadzornih organov ter nalogi za obveznosti do tujine;
4. obveznosti iz prometa blaga in storitev, obveznosti za kredite, carine in carinske dajatve;
5. plače;
6. druge obveznosti.
37. člen
Agencija vodi evidenco o vrstnem redu nalogov za plačilo dospelih neporavnanih obveznosti glede na dan in uro njihovega prejema in jih po tem vrstnem redu izvršuje, na zahtevo pa obvešča upnika o vrstnem redu terjatve.
38. člen
(1) Dolžnik za zavarovanje plačil vroči upniku nalog za prenos z vpisanim datumom dospelosti (akceptni nalog)
(2) Akceptni nalog overi upnik in ga predloži Agenciji najpozneje na dan dospelosti.
39. člen
Agencija mora obvestiti pravno osebo o stanju in gibanju plačilne sposobnosti posamezne pravne osebe.
3. Davčno nadziranje
40. člen
Agencija opravlja davčno nadziranje s kontroliranjem in inšpiciranjem.
41. člen
(1) Kontroliranje opravlja Agencija ob opravljanju plačilnega prometa.
(2) Kontroliranje obsega sprotno preverjanje zakonitosti in pravilnosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov ter drugih z zakonom predpisanih obveznosti, zakonitosti uporabe in razpolaganja s sredstvi pravnih oseb ter druge naloge, določene s predpisi ali na njih temelječi pogodbi.
42. člen
Agencija kontrolira pravočasnost in formalno pravilnost obveznega predlaganja predpisanih podatkov iz računovodskih izkazov in drugih obračunov.
43. člen
Agencija izvršuje tudi sodne odločbe o dovolitvi izvršbe, izvršljive odločbe o kaznih za gospodarske prestopke, izvršljive odločbe o kaznih za prekrške, izvršljive odločbe oziroma izvršljive naloge organov in organizacij, ki so po zakonu pooblaščeni izdajati takšne odločbe in naloge, dokončne odločbe Agencije ter naloge Agencije, za katerih izdajanje je Agencija pooblaščena po zakonu.
44. člen
Če pravna oseba ne izda v predpisanem roku naloga za plačilo davkov in prispevkov, izda Agencija nalog za poravnavo teh obveznosti.
45. člen
Inšpiciranje poravnavanja davkov in prispevkov obsega preverjanje obračunov davkov in prispevkov ter knjigovodskih in drugih evidenc, ki se nanašajo na ugotavljanje davkov in prispevkov.
4. Postopek nadziranja kot posebni upravni postopek
46. člen
Pri opravljanju nalog nadzora postopa Agencija po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno.
47. člen
(1) Naloge nadzora opravljajo pooblaščeni delavci Agencije.
(2) Pooblaščeni delavec je pri svojem delu samostojen in neodvisen.
(3) Če se med postopkom pokaže potreba po strokovnem znanju, s katerim pooblaščeni delavec Agencije ne razpolaga, se izvede dokaz z izvedencem ustrezne stroke v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(4) Pri opravljanju nalog nadziranja Agencija sodeluje z inšpekcijskimi organi, organi za odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov in drugimi nadzornimi organi.
48. člen
(1) Pravna oseba oziroma organ, pri katerem se opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: pravna oseba) mora zagotoviti pooblaščenemu delavcu pogoje, ki mu omogočajo nemoteno delo. Predložiti mu mora zahtevane podatke, evidence in listine, ne glede na to ali so podatki vodeni ročno ali računalniško.
(2) Odgovorne osebe pravne osebe morajo dati pooblaščenemu delavcu na njegovo zahtevo tudi pisna in ustna pojasnila in izjave v zvezi s predmetom nadzora.
49. člen
(1) Če pooblaščena oseba Agencije med postopkom oceni, da ni pravilno in zakonito ugotovljeno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov in odhodkov ali da knjige niso v redu in ne na tekočem ter da niso pravilno in zakonito obračunane predpisane obveznosti ali če pravna oseba ne predloži dokazil o zakonitosti in pravilnosti obračunov in plačil predpisanih obveznosti, pooblaščena oseba s sklepom naloži pravni osebi, da najpozneje v 30 dneh odpravi ugotovljene nepravilnosti.
(2) Če pravna oseba ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti, Agencija ugotovi predpisane obveznosti na način, določen s posebnimi predpisi, ki se nanašajo na te obveznosti.
(3) Če v primerih iz prejšnjega odstavka ni mogoče ugotoviti predpisane obveznosti, ugotovi predpisano obveznost Agencija s cenitvijo.
50. člen
(1) O ugotovitvah inšpiciranja sestavi pooblaščena oseba zapisnik in ga v osmih dneh po končanem pregledu pošlje pravni osebi. Pravna oseba lahko da pripombe na zapisnik v osmih dneh po vročitvi zapisnika.
(2) Če v postopku inšpiciranja niso bile ugotovljene nezakonitosti in nepravilnosti, se izda sklep o ustavitvi postopka.
51. člen
(1) Pripombe na zapisnik mora pooblaščena oseba preveriti in o tem sestaviti dopolnilni zapisnik, zoper katerega niso dopustne pripombe. Če je potrebno za odpravo nepravilnosti in nezakonitosti izdati odločbo, se mora pooblaščena oseba o pripombah izjaviti tudi v odločbi.
(2) Če je treba vložiti ovadbo za kaznivo dejanje, gospodarski prestopek oziroma prekršek se mora pooblaščena oseba o pripombah izjaviti tudi v ovadbi in v predlogu za uvedbo postopka o prekršku.
52. člen
(1) Če se v postopku ugotovijo nezakonitosti oziroma nepravilnosti, te pa niso odpravljene med pregledom ali do poteka roka za pripombe, izda pooblaščena oseba odločbo, s katero pravni osebi naloži potrebna dejanja za njihovo odpravo.
(2) Odločba iz prejšnjega odstavka se izda najpozneje v 30 dneh od dneva prejema pripomb na zapisnik oziroma od dneva, ko je iztekel rok za vložitev pripomb.
(3) V odločbi iz prvega odstavka tega člena se pravni osebi naloži, da mora v roku 30 dni od prejema odločbe odpraviti ugotovljene nezakonitosti oziroma nepravilnosti:
53. člen
(1) Če pooblaščena oseba v postopku kontroliranja ugotovi, da je pravna oseba predložila računovodske izkaze ali druge obračune, ki niso v skladu s predpisi, s sklepom zahteva njihov popravek. Pravna oseba mora v petih dneh od vročitve sklepa opraviti naloženi popravek ali ugovarjati zoper sklep s pisno zahtevo za izdajo odločbe. Če tega ne stori, se šteje, da računovodski izkaz oziroma drug obračun ni bil predložen.
(2) Agencija istega dne s sklepom vrne pravni osebi naloge za plačilo in naloge za prenos sredstev, ki niso v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
(3) V primeru iz prvega odstavka izda pooblaščena oseba na pisno zahtevo pravne osebe, v petih dneh od dneva prejema zahteve, odločbo o zavrnitvi obračuna oziroma naloga.
54. člen
(1) Zoper odločbo iz 51. in 52. člena tega zakona je dovoljena pritožba na generalnega direktorja Agencije.
(2) Odločba o pritožbi je dokončna v upravnem postopku.
55. člen
(1) Če pooblaščena oseba v postopku ugotovi dejanja, ki imajo znake kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka, mora odgovornega delavca oziroma pravno osebo ovaditi pristojnemu državnemu tožilcu.
(2) Če ugotovi pooblaščena oseba v postopku dejanja, ki imajo znake prekrška, mora vložiti predlog za uvedbo postopka o prekršku.
(3) Če je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek oziroma prekršek sme pooblaščena oseba začasno zaseči listine, predmete, vzorce in drugo, kar je bilo uporabljeno oziroma namenjeno za kaznivo dejanje oziroma gospodarski prestopek ali prekršek v skladu z zakonom. O zasegu listin, predmetov, vzorcev in drugega izda pooblaščena oseba pisno potrdilo, zasežene stvari izloči skupaj z ovadbo takoj, najpozneje pa v petih dneh javnemu tožilcu oziroma skupaj s predlogom za uvedbo postopka o prekršku, pristojnemu organu za vodenje postopka o prekršku.
56. člen
(1) Zoper dokončno odločbo Agencije je dovoljen računsko upravni spor z vložitvijo tožbe na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
(2) Tožbo, s katero se začne računsko upravni spor iz prejšnjega odstavka, lahko vloži pravna oseba, če meni, da je bila z odločbo Agencije kršena njena pravica oziroma na zakonu temelječ interes.
(3) Tožbo lahko vloži tudi pristojni državni organ ali organ lokalne skupnosti, če meni, da so bili z odločbo Agencije, ki se nanaša na drugo pravno osebo v nasprotju z zakonom zmanjšani njeni prihodki.
(4) Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloča o tožbi v senatu treh sodnikov.
(5) V računsko upravnih sporih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravne spore.
57. člen
(1) Zoper pravnomočno odločbo, ko jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije izda v računsko upravnem sporu, lahko stranke v tem sporu vložijo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za izreden preizkus.
(2) Z zahtevo iz prejšnjega odstavka se lahko odločba izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
(3) Zahtevo je treba vložiti v 30 dneh po vročitvi izpodbijane odločbe neposredno pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.
58. člen
Za izvršitev izvršljive odločbe skrbi in jo opravlja organizacijska enota Agencije, na območju katere ima stranka v postopku račun.
59. člen
O odložitvi izvršitve izvršljive odločbe odloča pooblaščena oseba, ki je izdala odločbo na prvi stopnji pod pogoji, določenimi z zakonom o splošnem upravnem postopku in zakonom o upravnem sporu.
5. Statistika in informiranje
60. člen
(1) Agencija oblikuje in posreduje predlog svojega dela statističnih zbiranj podatkov predlagatelju Nacionalnega programa statističnih raziskovanj Republike Slovenije.
(2) Z informativnimi poročili zagotavlja Agencija vpogled v:
– obseg in vsebino tokov plačilnega prometa prek Agencije,
– splošna ekonomska gibanja,
– premoženjski in finančni položaj, poslovni izid ter učinkovitost in uspešnost poslovanja gospodarskih družb in gospodarskih javnih služb,
– premoženjski in finančni položaj, prihodke in odhodke pravnih oseb s področja negospodarstva,
– premoženjski in finančni položaj, prihodke in odhodke, poslovni izid finančnih organizacij,
– oblikovanje prihodkov proračunov,
– druge podatke iz delovnega področja Agencije.
61. člen
(1) Informativna poročila oblikuje Agencija na podlagi:
– podatkov in evidenc plačilnega prometa,
– podatkov iz računovodskih izkazov pravnih oseb,
– drugih podatkov in poročil, ki jih Agenciji predlagajo pravne osebe,
– podatkov in informacij, ki jih Agencija pridobi z opravljanjem nadzora.
(2) Poročila iz prejšnjega odstavka objavlja Agencija v posebnih publikacijah.
62. člen
(1) Informacije o poslovanju pravnih oseb daje Agencija na zahtevo domačih in tujih pravnih oseb ter fizičnih oseb, ki izkažejo pravni interes.
(2) Agencija mora pri svojem delu varovati državne, uradne, poslovne, industrijske in vojaške skrivnosti.
(3) Prejemnik mora informacije o poslovanju druge pravne osebe varovati kot poslovno skrivnost.
III. ORGANI IN ORGANIZACIJA AGENCIJE
63. člen
(1) Agencijo upravlja in nadzoruje njeno delovanje svet Agencije (v nadaljnjem besedilu: svet).
(2) Svet Agencije ima poleg predsednika še osem članov.
(3) Predsednika sveta Agencije imenuje Vlada Republike Slovenije. Štiri člane sveta imenuje Državni zbor Republike Slovenije. Po enega člana sveta imenujejo Banka Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zavod Republike Slovenije za statistiko in Agencija.
(4) Trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo s statutom Agencije.
64. člen
(1) Agencijo vodi in zastopa generalni direktor, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Generalnega direktorja imenuje in razrešuje svet Agencije v soglasju z Vlado Republike Slovenije.
(2) Namestnika generalnega direktorja imenuje in razrešuje svet Agencije v soglasju z Vlado Republike Slovenije.
(3) Pristojnosti in odgovornost generalnega direktorja in njegovega namestnika se določijo s statutom Agencije.
IV. SPLOŠNI AKTI AGENCIJE
65. člen
(1) Agencija ima statut.
(2) S statutom Agencije se določa notranja organizacija, pravice, odgovornosti in obveznosti delavcev, način poslovanja Agencije in druga vprašanja.
(3) K statutu Agencije daje soglasje Vlada Republika Slovenije.
(4) Statut sprejme svet Agencije..
66. člen
Svet Agencije sprejema finančni načrt in letno poročilo, h kateremu daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
V. SREDSTVA ZA DELO AGENCIJE
67. člen
Sredstva za delo pridobiva Agencija:
– iz plačil pravnih oseb, za katere opravlja plačilni promet v državi, z njihovih računov;
– iz plačil države in občin ter drugih organizacij, za katere opravlja naloge po tem zakonu, z njihovih zbirnih in drugih računov;
– iz plačil, določenih s pogodbo v skladu s statutom in zakonom;
– iz drugih virov, določenih s statutom v skladu z zakonom.
68. člen
(1) Plačila za opravljanje del in nalog po tem zakonu določi svet Agencije s tarifo.
(2) K tarifi Agencije daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
(3) Praviloma se o višini tarife odloča ob predložitvi letnega poročila za preteklo leto ter finančnega načrta za tekoče leto.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
69. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek Agencija, če:
1. ne obvešča bank in hranilnic o stanju in spremembah njihovih depozitov (tretji odstavek 13. člena);
2. naloga za plačilo med pravnimi osebami, katerih računi se vodijo v istem kraju, neupravičeno ne izvrši še istega dne, ko ga prejme (prvi odstavek 22. člena);
3. naloga za plačilo med pravnimi osebami, katerih računi se ne vodijo v istem kraju, neupravičeno ne izvrši v breme izdajatelja plačilnega naloga še istega dne, ko ga prejme, ali naloga nemudoma za tem ne pošlje Agenciji, pri kateri ima račun pravna oseba, kateri se plačuje (drugi odstavek 22. člena);
4. plačilnega naloga, ki ga je prejela od Agencije iz drugega kraja, banke ali hranilnice za pravne osebe, ki imajo svoje račune pri njej, neupravičeno ne izvrši še istega dne, ko ga prejme (drugi odstavek 23. člena);
5. izvrši plačilni nalog imetnika računa, ki za to nima kritja (prvi odstavek 24. člena);
6. Če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena;
7. ne spremlja likvidnosti bank in hranilnic ali o tem dnevno ne obvešča Banke Slovenije (prvi odstavek 27. člena);
8. ne sprejme predloženih nalogov za plačilo (drugi odstavek 34. člena);
9. v primeru plačilne nesposobnosti pravne osebe ravna v nasprotju s 36. členom zakona;
10. upnika na njegovo zahtevo ne obvesti o vrstnem redu realizacije njegove terjatve (37. člen);
11. zainteresirane pravne osebe ne obvesti o stanju. in gibanju plačilne sposobnosti imetnikov računov (39. člen);
12. če ravna v nasprotju s 62. členom zakona.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
70. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. Agenciji ne pošlje ustreznih podatkov za vodenje registra imetnikov računov (drugi odstavek 16. člen);
2. ne opravlja denarnega prometa prek računa pri Agenciji (30. člen);
3. ravna v nasprotju s 31. členom zakona;
4. ima v blagajni denar nad zneskom blagajniškega maksimuma (32. člen);
5. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 33. člena;
6. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena;
7. pooblaščenemu delavcu ne zagotovi pogojev za nemoteno delo v postopku ali ne predloži zahtevanih podatkov, evidenc ali listin (prvi odstavek 48. člena).
(2) Z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
71. člen
(1) Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek banka ali hranilnica če:
1. ne sprejme vplačila od fizične osebe v dobro računov, ki jih vodi Agencija, ali vplačila od pravne osebe. ki se opravi z računov pri Agenciji v dobro računa fizične osebe, ki ga vodi banka ali hranilnica (11. člen);
2. ravna v nasprotju z 12. členom;
3. ravna v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena.
(2) Z denarno kaznijo najmanj 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba banke ali hranilnice, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72. člen
(1) Agencija prevzame dela in naloge Službe družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: SDK), kot njen pravni naslednik.
(2) Agencija sprejme statut in druge splošne akte do 31. 12. 1994.
(3) Imenovanje sveta Agencije po tem zakonu se izvede najkasneje do 31. 12. 1994.
(4) Do 31. 12. 1994 upravlja Agencijo sedanji Svet SDK.
(5) Do 31. 12. 1994 Agencija posluje po določbah sedanjega statuta SDK.
(6) Generalni direktor, namestnik generalnega direktorja in pooblaščeni delavci nadaljujejo z opravljanjem nalog iz svoje pristojnosti v Agenciji najmanj do 31. 12. 1994.
(7) Svet Agencije, imenovan po tem zakonu, mora najpozneje v 30 dneh po svojem imenovanju odločiti o potrditvi imenovanja dosedanjih vodilnih delavcev, ki jih je imenoval Državni zbor ali Svet SDK.
(8) Organi in organizacije iz tretjega odstavka 63. člena tega zakona morajo imenovati člane sveta Agencije najkasneje v 45 dneh po uveljavitvi tega zakona.
73. člen
(1) Agencija opravlja preverjanje zakonitosti in pravilnosti izvajanja predpisov, ki urejajo finančno-materialno poslovanje pravnih oseb, ter razpolaganja z družbeno lastnino pravnih oseb, dokler se te lastninsko ne preoblikujejo po zakonih o lastninskem preoblikovanju.
(2) Druge naloge po posebnih predpisih in na njih temelječi pogodbi iz sedme alinee 4. člena tega zakona so naloge, ki jih je SDK opravljala na dan uveljavitve tega zakona.
(3) Organizacijski deli Agencije, ki opravljajo naloge nadziranja, naloge plačilnega prometa in naloge statistike in informiranja, opravljajo ta dela v Agenciji, vse dokler ne bodo na podlagi drugih zakonov te naloge prenešene na druge institucije.
(4) Nadzor nad izvedbo revizijskih postopkov lastninskega preoblikovanja pravnih oseb izvaja Državni zbor Republike Slovenije.
74. člen
Listine in dokumente, ki jih je uporabljala pri svojem poslovanju SDK in so označene z nazivom SDK, se uporabljajo tudi po uveljavitvi tega zakona kot listine Agencije.
75. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati:
– zakon o službi družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/85);
in se preneha uporabljati:
– zakon o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 70/83, 16/86; 72/88, 54/87, 74/87, 37/88, 61/88, 10/89, 57/89 in 79/90);
– zakon o finančnem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 10/89, 26/89, 35/89, 79/89, 61/90, in Uradni list RS. št. 42/90).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se do zagotovitve pogojev za prenos plačilnega prometa na Poštno banko Slovenije, uporabljajo tiste določbe zakona o službi družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS. št. 1/85) in zakona o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 70/83, 16/86, 72/88, 54/87, 74/87, 37/88, 61/88, 10/89, 57/89 in 79/90), ki se nanašajo na opravljanje plačilnega prometa v poštah.
76. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona postane premoženje dosedanje Službe družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji last Republike Slovenije.
77. člen
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen prvega odstavka 5. člena, ki začne veljati 1. 1. 1995. Do 1. 1. 1995 je Agencija za opravljanje del in nalog iz 4. člena tega zakona odgovorna Državnemu zboru Republike Slovenije.
(2) Agencija najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, opravi z Banko Slovenije potrebne uskladitve izvedbenih predpisov iz 9., 14., drugega odstavka 15. člena, tretjega odstavka 16. člena in 19. člena tega zakona.
(3) Določila drugega odstavka 13. člena zakona se prično uporabljati na način in v roku, ki ga določi svet Agencije v soglasju z Banko Slovenije.
Št. 450-01/93-2/3
Ljubljana, dne 25. julija 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Herman Rigelnik l. r.
