Na podlagi 86. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) je upravni odbor Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d., na svojih sejah dne 28. 6. 1994, 18. 7. 1994 in 25. 7. 1994 sprejel
STATUT
Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, d.d.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
A) UGOTOVITVE
1. člen
(ustanovitev)
Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, d.d. (v nadaljevanju: sklad) je bil ustanovljen z dnem uveljavitve zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju: zakon) 2. julija 1993.
2. člen
(pričetek poslovanja)
Sklad je pričel s poslovanjem dne 20. 1. 1994, ko je Republika Slovenija na podlagi prvega odstavka 108. člena ter v skladu s četrtim odstavkom 84. člena zakona, kot edini ustanovitelj na račun sklada vplačala ustanovitveni kapital v višini SIT 10,000.000.
3. člen
(prehodno obdobje)
Od ustanovitve pa do organiziranja poslovanja sklada je del nalog na podlagi drugega odstavka 108. člen zakona opravljalo Ministrstvo za okolje in prostor, upravni odbor sklada (v nadaljevanju: upravni odbor) pa jih je prevzel na svoji seji.
B) VSEBINA
4. člen
(vsebina statuta)
S tem statutom (v nadaljevanju: statutom) se določijo in urejajo:
– statusne določbe (II.)
– dejavnost (III.)
– osnovni kapital sklada (IV.)
– zaščita pred riziki poslovanja (V.)
– uporaba sredstev sklada (VI.)
– obvezne objave in javnost delovanja (VII.)
– pokrivanje izgube (VIII.)
– upravljanje sklada (IX.)
– notranja organizacija (X.)
– zastopanje in predstavljanje (XI.)
– nadzor nad poslovanjem sklada (XII.)
– odgovornost za obveznosti (XIII.)
– trajanje in prenehanje sklada (XIV.)
- poslovna skrivnost in prepoved konkurence (XV.)
II. STATUSNE DOLOČBE
5. člen
(ustanovitelj)
Edini ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.
6. člen
(načela poslovanja)
Sklad je neprofitna finančna organizacija za kreditiranje naložb na področju varstva okolja s posojili z ugodno obrestno mero. Sklad posluje:
– v svojem imenu in za svoj račun,
– v svojem imenu in za tuj račun,
– v tujem imenu in za tuj račun..
7. člen
(pravna organiziranost sklada)
Sklad je javnopravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi z zakonom in statutom. Sklad je delniška družba.
8. člen
(firma in sedež)
Firma sklada je: Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, d.d., Ljubljana.
Skrajšana firma sklada je: Eko sklad, d.d., Ljubljana.
Sedež sklada je v Ljubljani.
Naslov sklada je: Trg Republike 3, 61000 Ljubljana.
Naslov sklada se lahko spremeni s sklepom upravnega odbora sklada.
9. člen
(žig in znak)
Sklad ima žig pravokotne oblike z naslednjim besedilom: Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, d.d., Ljubljana
Sklad ima znak, ki ga izbere in določi upravni odbor sklada. Znak se zaščiti.
Sklad lahko uporablja tudi žig s skrajšano firmo in znakom.
III. DEJAVNOST
10. člen
(osnovna in druge dejavnosti)
Osnovna dejavnost sklada je kreditiranje naložb iz 88. člena zakona iz lastnega kapitala z obrestno mero, ki zagotavlja ohranjanje realne vrednosti kapitala (realna stopnja inflacije) in kritje normalnih stroškov poslovanja sklada, pri čemer sklad ne ustvarja dobička,
Sklad, v svojem imenu in za tuj račun opravlja tudi posle pridobivanja in usmerjanja kreditov za kreditiranje naložb iz 88. člena zakona z obrestno mero, ki zagotavlja kritje stroškov pridobljenih kreditov in kritje normalnih stroškov poslovanja sklada, pri čemer sklad ne ustvarja dobička.
Na posamičnih projektih kreditiranja naložb na področju varstva okolja lahko sklad v tujem imenu in za tuj račun izvaja finančni inženiring in z opravljanjem te dejavnosti ustvarja s sklepom upravnega odbora določen dobiček, kadar s tem ne ovira dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Poleg dejavnosti, navedenih v prejšnjih odstavkih tega člena, lahko sklad opravlja tudi spremljajoče posle, ki so potrebni za njegov obstoj, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.
Sklad lahko posamezne posle deloma ali v celoti s posebno pogodbo poveri drugi specializirani pravni ali fizični osebi.
11. člen
(razmerja dejavnosti)
Sklad dejavnosti, opredeljene v prejšnjem členu statuta, opravlja tako:
– da osnovna dejavnost iz prvega odstavka prejšnjega člena predstavlja najmanj 25% kreditiranja iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena skupaj v tekočem letu, z možnostjo izravnave v treh letih,
– in da prihodki od dejavnosti iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena ne presegajo 5% celotnih prihodkov sklada.
Sklad lahko opravlja dejavnost iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena tudi hkrati oziroma kot enotno dejavnost, če so pri tem za kreditojemalce doseženi najmanj enako ugodni skupni finančni učinki, kot pri osnovni dejavnosti.
IV. OSNOVNI KAPITAL SKLADA
12. člen
(osnovni kapital po zakonu)
Osnovni kapital po zakonu so vsa sredstva pridobljena oziroma prenesena na sklad:
– na podlagi četrtega odstavka 84. člena zakona (ustanovni kapital sklada),
– na podlagi tretjega in četrtega odstavka 108. člena zakona,
– na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju. podjetij,
– na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor,
– na podlagi podeljenih koncesij za republiške javne službe na področju ravnanja z odpadki,
– na podlagi zakona o republiškem proračunu,
– ter vsa druga sredstva kapitalskega značaja pridobljena na drugi zakonski podlagi.
Upravni odbor vsake tri mesece, na podlagi evidenc pridobljenih sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena, ugotovi obseg tako pridobljenih sredstev.
Nominalna vrednost posamezne delnice sklada je 100.000 SIT.
13. člen
(povečanje osnovnega kapitala s pristopom drugih delničarjev)
Pravica drugih pravnih in fizičnih oseb biti delničar sklada ne sme biti omejena razen na osnovi določila petega odstavka 84. člena zakona in sicer, da njihov vsakokratni skupni delež ne preseže 33% vsakokratnega stanja osnovnega kapitala sklada. Niso dovoljena dejanja ali opustitev dolžnih dejanj s strani organov sklada, ki bi imela za posledico omejevanje te pravice.
Za pristop drugih delničarjev izdaja upravni odbor nove delnice za povečanje osnovnega kapitala do vsakokratnega zneska, ki zagotavlja uresničitev pravice iz prejšnjega odstavka, vendar pod pogojem, da so vložki predhodnih izdaj delnic v celoti plačani.
Upravni odbor odloča o pogojih za izdajo delnic in o vsebini pravic iz delnic, tako da zagotavlja potencialna razmerja med nameni iz 88. člena zakona skladno prioritetam iz nacionalnega programa varstva okolja.
14. člen
(povečanje osnovnega kapitala z dotacijami in darili)
Za povečanje osnovnega kapitala z dotacijami ali darili domačih in tujih pravnih ali fizičnih oseb ter tujih držav izda sklad po volji donatorja delnice na ime sklada, Republike Slovenije ali drugega delničarja.
Če gre za delnice na ime sklada ali Republike Slovenije se smiselno uporabijo določila 12. člena statuta, če gre za delnice na ime drugega delničarja pa določila 13. člena statuta.
15. člen
(povečanje osnovnega kapitala iz sredstev sklada)
Upravni odbor obvezno razporedi ugotovljeni dobiček sklada ob sprejemanju letnega obračuna za povečanje osnovnega kapitala. Del dobička se lahko razporedi tudi za povečanje rezerv, vendar samo na podlagi posebne utemeljitve in predloga direktorja sklada.
Za povečanje osnovnega kapitala sklada iz naslova razporeditve dobička se izdajo nove delnice.
16. člen
(delnice)
Delnice, ki glasijo na ime Republike Slovenije, so navadne in niso v pravnem prometu. Imetniku dajejo:
– pravico do upravljanja sklada,
– pravico do izplačila preostanka vrednosti premoženja sklada v primeru njegove likvidacije in
– pravico do dividende, ki se ne izplačuje in se nameni povečanju osnovnega kapitala po določilih 15. člena statuta.
Delnice drugih pravnih in fizičnih oseb so imenske prednostne delnice. Imetniku dajejo:
– pravico do izplačila preostanka vrednosti premoženja sklada v primeru njegove likvidacije,
– pravico do pridobitve kreditov pod ugodnimi pogoji v skupni višini 2 kratnika vrednosti delnic dodatno k s strani in pod pogoji sklada odobrenim kreditom za projekte, za katere oziroma na katere lastnik imenske prednostne delnice prenaša pravico do pridobitve dodatnega kredita,
– ter pravico do dividende, ki se ne izplačuje in se nameni povečanju osnovnega kapitala po določilih 15. člena statuta,
– ne pa pravice do upravljanja sklada (glasovanja). Imenske prednostne delnice se lahko prenašajo samo s soglasjem upravnega odbora in to samo takrat, ko le te niso izkoristile pravice do pridobitve dodatnih kreditov oziroma je od uveljavitve pravice do dodatnih kreditov preteklo več kot 80% kreditnega obdobja kumulativno za vse kreditirane projekte. Pri izdaji soglasij upravni odbor praviloma upošteva določbe tretjega odstavka 13. člena statuta.
Delnice sklada so v nematerializirani obliki pod pogoji določenimi z zakonom in ne kotirajo na borzi.
O izdanih delnicah vodi sklad delniško knjigo. V delniško knjigo se redno vnašajo podatki o lastnikih delnic, vrstah delnic, vrstah in koristniku pravic iz delnic (naslovnik, območje, področje), njihovih prenosih, zneskih, datumih sprememb, ter drugi podatki, ki jih v skladu z veljavnimi predpisi določi direktor sklada.
Glede drugih vprašanj v zvezi z izdajanjem delnic se smiselno uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah.
V. ZAŠČITA PRED RIZIKI POSLOVANJA
17. člen
(jamstveni kapital)
Jamstveni kapital sklada obsega:
– osnovni kapital sklada,
– rezerve,
– druge vire s katerimi sklad neomejeno razpolaga in krije rizike.
Jamstveni kapital predstavlja najmanj 33% rizične aktive oziroma celotna rizična aktiva ne sme preseči trikratnika jamstvenega kapitala.
18. člen
(jamstvo Republike)
Za dolgoročne kredite pri tujih finančnih institucijah (na osnovi odločitve Vlade Republike Slovenije), ki jih sklad ne more pridobiti na osnovi lastnega jamstva, pridobiva za najetje posojila garancijo Republike Slovenije. Garancijo Republike Slovenije pridobiva sklad za tuje kredite takrat, ko bi ta garancija predstavljala ugodnejše pogoje najetja kredita oziroma nižjo obrestno mero.
19. člen
(omejitev pri kreditiranju)
Največje možno posamezno finančno posojilo (vključno z dodatnim kreditom iz tretjega odstavka 16. Člena statuta), ki ga sklad lahko odobri posameznemu posojilojemalcu, znaša največ 10% jamstvenega kapitala sklada. Povezane osebe se štejejo za enega posojilojemalca.
Skupni znesek vseh kreditov, drugih terjatev in jamstev enemu posojilojemalcu ne sme presegati 20% jamstvenega kapitala sklada.
Sklad lahko odobrava kredite lastnikom delnic sklada samo na podlagi soglasnega sklepa upravnega odbora pod enakimi pogoji, kot sicer veljajo za kredite sklada.
20. člen
(zavarovanje kreditov)
Vsi krediti, ki jih odobrava sklad, morajo biti ustrezno zavarovani v skladu z veljavnimi predpisi in veljavno kreditno prakso od tega pa prednostno:
a) za naložbe Republike in republiških javnih služb z jamstvom Republike,
b) za naložbe lokalnih skupnosti in lokalnih javnih služb z jamstvom lokalnih skupnosti.
VI. UPORABA SREDSTEV SKLADA
21. člen
(načela kreditiranja)
Sredstva sklada se uporabljajo za kreditiranje naložb:
1. republiških javnih služb varstva okolja,
2. obveznih lokalnih javnih služb varstva okolja,
3. v naprave in tehnologije varstva okolja,
4. v tehnologije in izdelke, neoporečne za okolje,
5. pri izvedbi sanacijskih programov povzročiteljev obremenitev,
6. republike v zvezi z obveznim ukrepanjem,
7. za izvedbo nacionalnega programa varstva okolja,
8. za izdajo garancij in zavarovanj za naložbe iz 1. do 5. točke tega člena.
Pri kreditiranju naložb iz prejšnjega odstavka daje sklad prednost naložbam praviloma po vrstnem redu iz prvega odstavka tega člena.
Pri tem sklad zasleduje naslednje glavne cilje:
1. naložbe bodo pomembnejše prispevale k ohranitvi in izboljšanju stanja življenjskega in naravnega okolja,
2. naložbe same bodo okoljsko neoporečnejše,
3. naložbe bodo imele večjo stopnjo učinkov v primerjavi s stroški,
4. naložbe bodo finančno sposobne preživeti
in dopolnilne cilje določene s strateškim programskim aktom sklada.
Sklad sprejme dolgoročno in srednjeročno finančno strategijo sklada za realizacijo ciljev nacionalnega programa varstva okolja.
22. člen
(postopek javnega razpisa)
Sklad podeljuje kredite na podlagi javnega razpisa po posameznih namenih skladno s prioritetami nacionalnega programa varstva okolja.
Finančne pogoje kreditiranja za dejavnosti iz prvega in drugega odstavka 11. člena statuta, postopke javnega razpisa po različnih namenih porabe sredstev sklada, pogoje pridobitve kreditov in pravila internega finančnega in postopkovnega delovanja sklada v zvezi s kreditiranjem, določi upravni odbor s posebnimi pravilniki in priročniki (tudi za kreditojemalce).
VII. OBVEZNE OBJAVE IN JAVNOST DELOVANJA
23. člen
(objave, podatki)
Statut, vpisi povečanja osnovnega kapitala, oglas z vabilom k javnemu vpisu delnic, pravilniki sklada, javni razpisi- za pridobitev kredita in druge informacije po zakonu se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Podatki o delovanju sklada so javni. Sklad redno obvešča javnost, zainteresiranim posameznikom in organizacijam pa daje podatke po določilih drugega odstavka 14. člena zakona.
Sporočila javnosti posreduje predsednik upravnega odbora ali direktor sklada po dogovoru z njim.
VIII. POKRIVANJE IZGUBE
24. člen
(pokrivanje izgube)
O načinu pokrivanja izgube odloča Vlada Republike Slovenije na predlog upravnega odbora.
Če se izguba krije z zmanjšanjem osnovnega kapitala, se ta zmanjša z umikom delnic.
IX. UPRAVLJANJE SKLADA
25. člen
(organi sklada)
Organi sklada so upravni odbor, nadzorni odbor in direktor.
Posamezne funkcije upravljanja sklada opravlja tudi Vlada Republike Slovenije skladno določilom prvega odstavka 85. člena, tretjega odstavka 86. člena, drugega odstavka 87. člena in 5. točke 88. člena zakona.
26. člen
(upravni odbor)
Upravni odbor sestavlja od Vlade Republike Slovenije imenovani predsednik in štirje člani.
Mandat predsednika in članov traja pet let. Predsednik in člani upravnega odbora, ki jim je potekel mandat, so lahko ponovno imenovani.
Vlada Republike Slovenije imenuje novega predsednika in člane upravnega odbora ali ponovno imenuje iste vsaj tri mesece pred potekom mandata.
Vlada Republike Slovenije razreši člane upravnega odbora:
– na njihovo lastno željo,
– če so nezmožni opravljati svojo funkcijo,
– če malomarno ali škodljivo opravljajo svojo funkcijo,
– zaradi drugih pomembnih strokovnih razlogov.
Upravni odbor ima delovna oziroma posvetovalna telesa.
Predsednik upravnega odbora opravlja funkcijo profesionalno oziroma proti nagradi po pogodbi, ki jo sklene s skladom na osnovi sklepa upravnega odbora.
Nagrade za delo članom upravnega odbora in teles določi upravni odbor.
27. člen
(naloge upravnega odbora)
Upravni odbor:
– sprejme statut in ga predlaga v soglasje vladi,
– sprejme naložbeno politiko s finančnim načrtom sklada in ju predlaga v soglasje vladi,
– sprejme letno poročilo o poslovanju z letnim obračunom sklada in ju predlaga v soglasje vladi,
– sprejema pravilnike, poslovnike in druge akte sklada in tiste iz prvega odstavka 23. člena daje v predhodno mnenje Ministrstvu za okolje in prostor,
– odloča o razpisih in dodelitvi kreditov,
– imenuje in razrešuje direktorje sklada, ter ga predlaga v soglasje vladi,
– daje smernice in navodila za delo direktorju sklada,
– zastopa sklad v razmerju do direktorja,
– imenuje stalna in začasna delovna telesa,
– odloča o drugih vprašanjih, določenih s statutom oziroma drugimi akti.
Upravni odbor je sklepčen, če se seje udeleži večina članov upravnega odbora
Vsak član ima en glas. Upravni odbor odloča z večino vseh glasov.
28. člen
(nadzorni odbor)
Delo sklada nadzira od Državnega zbora imenovani nadzorni odbor, ki ima predsednika in devet članov. Mandat članov, nadzornega odbora traja štiri leta. Nadzorni odbor o delu sklada poroča Državnemu zboru najmanj enkrat letno ali na njegovo vsakokratno zahtevo.
29. člen
(direktor)
Sklad zastopa in njegovo poslovanje vodi direktor.
Direktorja sklada na podlagi javnega razpisa imenuje. in razrešuje upravni odbor.
Soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja sklada daje Vlada Republike Slovenije.
Razmerja z direktorjem sklada se uredijo s pogodbo. Pogodbo z direktorjem sklene predsednik upravnega odbora.
Mandat direktorja traja 4 leta. Po preteku mandata je lahko direktor ponovno imenovan.
30. člen
(naloge direktorja)
Direktor:
– organizira in vodi delovni proces,
– zastopa in predstavlja sklad,
– predlaga sklic sej upravnega odbora,
– pripravlja materiale in sodeluje na sejah upravnega odbora,
– skrbi za izvrševanje sklepov upravnega odbora,
– odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja uslužbencem sklada,
– imenuje in razrešuje uslužbence s posebnimi pooblastili,
– v skladu z veljavnimi predpisi odloča o nagrajevanju uslužbencev sklada,
– poroča upravnemu odboru o poslovanju sklada,
– samostojno, brez predhodnega sklepa upravnega odbora, sklepa pravne posle, katerih tolarska protivrednost ne presega 25.000 DEM,
– opravlja vse druge naloge na podlagi tega statuta, zakona in drugih veljavnih predpisov.
X. NOTRANJA ORGANIZACIJA
31. člen
(organizacija)
Notranje organizacijske enote sklada so:
– urad direktorja,
– sektor za uvajanje projektov,
– sektor za spremljanje realizacije projektov,
– finančni sektor.
Natančnejše določbe o notranji organizaciji sklada določa akt, ki ga na predlog direktorja sprejme upravni odbor.
32. člen
(računovodski standardi)
Sklad uporablja slovenske računovodske standarde, ki veljajo za banke.
XI. ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE
33. člen
(pooblastila)
Sklad predstavljata predsednik upravnega odbora in direktor sklada, po pooblastilu pa lahko tudi člani upravnega odbora in vodilni uslužbenci sklada.
Sklad zastopa in zanj podpisuje direktor sklada samostojno v skladu in mejah pooblastil, razen v primerih določenih s statutom ter sklepi upravnega odbora.
Direktor lahko posamezna pooblastila za zastopanje prenese na uslužbence sklada s posebnim sklepom.
XII. NADZOR NAD POSLOVANJEM SKLADA
34. člen
(nadzor)
Najmanj enkrat letno v skladu z zakonom opravi nadzor nad poslovanjem sklada organizacija, pooblaščena za opravljanje ekonomsko finančne revizije.
XIII. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI
35. člen
(odgovornost)
Sklad odgovarja za svoje obveznosti s svojim celotnim premoženjem.
XIV. TRAJANJE IN PRENEHANJE SKLADA
36. člen
(delovanje sklada)
Sklad je ustanovljen za nedoločen čas. Sklad preneha z delovanjem pod pogoji in na način določen z zakonom.
XV. POSLOVNA SKRIVNOST IN PREPOVED KONKURENCE
37. člen
(poslovna tajnost)
Podatki o dejavnosti in v zvezi z dejavnostjo sklada, ki bi lahko ogrozili pravno varnost v postopkih sklada in poslovno tajnost kreditojemalcev in drugih partnerjev sklada, so poslovna tajnost.
38. člen
(prepoved konkurence)
Direktor in drugi zaposleni ne smejo brez soglasja upravnega odbora opravljati pridobitne dejavnosti, na področju dejavnosti sklada, pa tudi ne sklepati poslov za lasten ali tuj račun.
Člani upravnega odbora ne smejo biti člani uprav od sklada odvisnih družb, člani upravnih odborov oziroma uprav ali delavci v katerikoli drugi družbi ali skladu z dejavnostjo, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo sklada.
Soglasje k statutu je izdala Vlada Republike Slovenije na svoji 96. seji dne 28. julija 1994.
Predsednik
upravnega odbora
Miha Jazbinšek, dipl. inž. arh. l. r.
