Na podlagi 97. člena zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) ter 12. člena uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 33/92), je Skupščina občine Kočevje na seji ZZD in ZKS dne 10. 6. 1993 ter na seji DPZ dne 8. 9. 1993 sprejela

S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter upravljanje, vzdrževanje/uporaba, oddaje v najem in nadzor nad zaklonišči.

Za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji se prebivalstvo občine, materialne in druge dobrine, zaklanjajo v zaklonišča, zaklonilnike in druge zaščitne objekte.

Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremi izpolnjevati pogoje, ki so predpisani s tehničnimi normativi.

Glede na stopnjo odpornosti se gradijo zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite.

Po namenu uporabe pa se delijo na:
– javna zaklonišča,
– zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih zgradbah,
– skupna zaklonišča,
– zaklonilnike,
– rovne zaklonilnike.

Javna zaklonišča so namenjena zaklanjanju občanov, ko so v času nevarnosti na javnih mestih v bližini zaklonišča.

Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki v teh objektih stanujejo, delajo ali se zadržujejo.

Skupna zaklonišča so namenjena za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov v stanovanjskih in. drugih stavbah določenega območja.

Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah se štejejo kot sestavni in skupni deli teh stavb.

Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so kleti in drugi prostori v obstoječih objektih ter komunalni naravni objekti.

Rovni zaklonilniki so objekti za zaščito, ki se preuredijo oziroma gradijo po posebnem odloku skupščine občine v neposredni vojni nevarnosti in v vojni.

Na območju občine Kočevje se v miru gradijo zaklonišča osnovne zaščite, v neposredni vojni nevarnosti pa se v zaklonišča dopolnilne zaščite preuredijo tudi obstoječi objekti oziroma prostori. Zaklonišča osnovne zaščite morajo biti grajena tako, da zdržijo 100 KPa nadtlaka zračnega udarnega vala, zaklonišča dopolnilne zaščite pa 50 KPa nadtlaka.

Zaklonišča osnovne zaščite se morajo graditi v vseh novih objektih za šole, vrtce, zdravstvene zavode, centre zvez, energetskih objektih in drugih objektih, kjer se bodo v vojni opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito.
Meja območja obvezne gradnje zaklonišč poteka: meja poteka od severnega vogala parcele 184/5 k.o. Mahovnik po robu ceste, ki se med Agrostrojem in upravo GG priključi na Ljubljansko cesto, prečka cesto in sega po meji med pekarno Žita in stavbo Hydrovoda do železniške proge. Tu se obrne proti jugovzhodu in poteka po železniškem tiru oziroma nasipu do Mešalnice, se obrne proti jugu, med parcelama 1395/1 in 1403, poteka po zahodnem robu 1399/1, prečka Roško cesto, po vzhodnem robu 1482, se obrne na južni rob 1481 in 1483. Meja območja se nadaljuje po vzhodni in južni meji 1496/1, 1485/8, 1485/2, vzhodnem robu 1485/1, 1488, prečka Črnomaljsko cesto. Poteka po vzhodnem robu zemljišča stanovanjskih blokov ob ulici Heroja Marinclja 3-11, se obrne proti zahodu diagonalno preseka parceli 1502, 1501, poteka po jugovzhodnem robu 1580/3, prečka cesto v Mestni log in zavije proti Rinži po južni meji parcel, hiš na robu nabrežja (17-25). Prečka Rinžo, zavije proti zahodu med Kovinarjem in novim Itasom, čez Roško cesto proti Podgorski ulici in po severozahodni meji Dinosa do struge Rinže. Levi breg Rinže tvori mejo vse do mosta pri Marofu (v Rožni ulici). Tu se meja obrne proti severovzhodu, po desnem robu ceste na Marof in se po zahodni meji zazidalnega območja ob Mahovniški cesti, priključi na severovzhodni vogal 184/5 (k. o. Mahovnik). Vse parcele so v k. o. Kočevje.

Pri vseh drugih novih objektih na navedenem območju namenjenih za bivanje ljudi brez zaklonišč, je potrebno obvezno pojačati prvo ploščo, da zadrži rušenje objekta nanjo.
Izvedba ojačitve navedene plošče mora ustrezati zahtevam iz 4. člena uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 33/92).

Investitorju morajo zagotoviti, da se zaklonišča praviloma gradijo v sklopu objekta tako, da je možna njihova dvonamenska uporaba, ne sme pa se zmanjševati njihova zaščitna funkcija.

Zaklonišča gradijo investitorji s svojimi sredstvi in v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi.

Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo, vzdržujejo in skrbijo za njihovo smotrno uporabo lastniki.

Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana. Za vsako zaklonišče je potrebno voditi knjigo vzdrževanja. V njej morajo biti vpisani podatki o izvršenih pregledih in tehničnih pregledih ter ukrepi in načini odprave ugotovljenih pomanjkljivosti.
Skupaj s knjigo vzdrževanja posameznega zaklonišča je potrebno hraniti tudi:
– navodila za vzdrževanje zaklonišča,
– uporabno dovoljenje za zaklonišče,
– ateste,
– garancijske liste in
– seznam pooblaščenih servisov proizvajalcev opreme in naprav.

Vsako leto je potrebno opraviti tehnično kontrolo vsakega zaklonišča, Tehnični pregled obsega:
– pregled sredstev za odpiranje odprtin,
– pregled konstrukcije,
– pregled opreme za bivalne prostore,
– pregled sistema za prezračevanje,
– pregled elektroenergetskih instalacij. Ugotovljene pomanjkljivosti pri tehnični kontroli morajo biti odpravljene v 30 dneh.

Tehnično kontrolo zaklonišč in preiskuse p delovanju varnostnih in zaščitnih naprav v zakloniščih na območju občine, lahko opravijo le zavodi in organizacije, ki jih pooblasti minister za obrambo Republike Slovenije.

Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki se uporablja za pokrivanje stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov. Bremenijo pa lastnika, ki mora za tekoče leto predvideti in zagotoviti potrebna finančna sredstva.

Za vsako zaklonišče mora biti predpisan zakloniščni red in navodila o vzdrževanju in uporabi zaklonišča, ki ju predpiše občinski upravni organ za obrambo.

Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji:
– da se v zakloniščih ne opravijo adaptacijska in druga dela, ki bi poslabšala njihovo zaščitno funkcijo,
– da se ne poslabšajo higienske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča,
– da se redno vzdržujejo in jih je mogoče v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v dvanajstih (12) urah.

Najemne pogodbe o uporabi zaklonišč v miru sklepajo lastniki stavb, v katerih so zaklonišča v soglasju z oddelkom za obrambo.

Najemna pogodba pri oddajanju zaklonišča mora vsebovati, da ob neposredni vojni nevarnosti ali vojni preneha veljavnost vseh najemnih pogodb za zaklonišča.

Za neizpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane v tem odloku, se uporabljajo kazenske določbe zakona o obrambi in zaščiti.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 40/93).