Na podlagi 79. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (Uradni list RS, št. 26/94) izdaja minister za finance

S tem navodilom se predpisujejo vrste in roki za vključitev prihodkov in odhodkov v bilanco prihodkov in odhodkov proračuna in uporabnikov proračuna, izkazovanje poslovnih dogodkov iz naslova odplačevanja kreditov ter računovodski izkazi in poročila, ki se pošiljajo Ministrstvu za finance.

Med prihodke proračuna tekočega leta se vključujejo vsa sredstva, ki so bila vplačana na račune proračuna do konca proračunskega leta.
V skladu s tretjim odstavkom 11. člena zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91-I) se lahko v prihodke tekočega leta vštevajo tudi sredstva iz naslova davka od prometa proizvodov in storitev, ki so bila vplačana do 31. januarja naslednjega leta in se nanašajo na realizacijo prometa v preteklem letu.
Med prihodke proračuna tekočega leta se v skladu s sprejetim računom financiranja vključuje zmanjšanje sredstev na računih ter znesek neto zadolžitve proračuna, ki se ugotovi na koncu proračunskega leta.

Med odhodke proračuna tekočega leta se vključujejo vsi odhodki, ki so bili nakazani iz proračuna do konca proračunskega leta. Med odhodke proračuna se vključujejo tudi tista sredstva, ki so bila zagotovljena iz prihodkov proračunskega leta in nakazana proračunskim uporabnikom do 31. januarja naslednjega leta za poravnavo obveznosti, ki se nanašajo na proračunsko leto.

Med prihodke proračunskih uporabnikov tekočega leta se vključujejo vsi prihodki, ki so bili do 31. januarja naslednjega leta vplačani na žiro račun proračunskega uporabnika za tekoče leto.

Med odhodke proračunskih uporabnikov tekočega leta se vključujejo vsi odhodki, ki se nanašajo na obveznosti, nastale v tekočem letu.

Nematerialne in materialne naložbe se odpisujejo praviloma v breme sklada osnovnih sredstev. Odpisujejo se lahko tudi v breme prihodkov kot strošek amortizacije, če so sredstva za pokrivanje stroškov amortizacije zagotovljena v proračunu ali če se v skladu s predpisom zagotavljajo iz drugih virov.

Odpis nematerialnih in materialnih naložb je reden ali izreden.
Reden odpis osnovnih sredstev se opravlja po stopnjah, določenih z uredbo o nomenklaturi sredstev za amortizacijo z letnimi amortizacijskimi stopnjami (Uradni list SFRJ, št. 21/89 in 5/90). Amortizacijske stopnje, ki niso določene v uredbi iz prejšnjega stavka, se določijo na podlagi podatkov ali ocene o predvideni življenjski dobi osnovnega sredstva.
Osnovna sredstva se redno odpisujejo posamično z uporabo proporcionalne metode.
Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja osnovnega sredstva, trajne izločitve osnovnega sredstva iz uporabe, znižanja tržnih cen za istovrstna osnovna sredstva ter v primeru skrajšanja predvidene življenjske dobe osnovnega sredstva, ki je bila upoštevana za izračun amortizacijske stopnje.

Redni odpis se ne opravlja za naslednja osnovna sredstva:
1) zemljišča in gozdove kot naravna bogastva, ki se ne izrabijo;
2) vlaganja v pridobivanje nematerialnih in materialnih naložb do začetka uporabe (izkoriščanja) oziroma do roka, določenega z investicijskim elaboratom za začetek uporabe;
3) predujme za pridobivanje nematerialnih in materialnih naložb, za katere se opravljata popravek vrednosti in odpis kot za druge terjatve;
4) gradbene objekte in stvari, ki so v skladu z zakonom razglašeni za kulturne in zgodovinske spomenike (razen če se ti objekti ne uporabljajo za opravljanje dejavnosti, na podlagi katerih se pridobivajo prihodki) oziroma ki so muzejska vrednost ali likovno, kiparsko, filmsko in drugo umetniško delo;
5) lokalne zemljate ali makadamske ceste ter objekte, ki so njihov sestavni del;
6) gradbene objekte (razen stanovanj in stanovanjskih hiš) in opremo enot Teritorialne obrambe ter gradbene objekte (razen stanovanj in stanovanjskih hiš) in opremo, ki so na podlagi posebnih predpisov rezerva za obrambo oziroma za opravljanje funkcij javne in državne varnosti;
7) spodnji ustroj železniških in drugih prog, cest, letališč, ulic, trgov, parkov in drugih zazidanih javnih površin.

Nabavna vrednost in popravek vrednosti osnovnih sredstev se revalorizirata s stopnjo rasti cen pri proizvajalcih industrijskih proizvodov. Revalorizirana nabavna vrednost osnovnega sredstva ne sme biti višja od tržne cene novega istovrstnega osnovnega sredstva.
Če se odpisujejo osnovna sredstva v breme prihodkov kot strošek amortizacije, se tudi stroški amortizacije revalorizirajo.
Za učinke revalorizacije osnovnih sredstev in amortizacije se poveča sklad osnovnih sredstev.
Kapitalske naložbe v organizacije, ki vodijo poslovne knjige v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah, se revalorizirajo na podlagi indeksa cen na malo. Za učinek revalorizacije kapitalskih naložb se poveča lastni vir oblikovan za te naložbe.
Če je s predpisom ali pogodbo določena revalorizacija terjatev, finančnih naložb ali obveznosti, se revalorizacija obravnava kot obrestovanje.
Za druga sredstva in vire sredstev se revalorizacija ne opravlja.

Odplačevanje posojil, ki so zajeta v okviru računa financiranja in izkazana v postavkah Ministrstva za finance, poteka preko žiro računa proračuna. Poslovni dogodki v zvezi z najemanjem in z odplačevanjem teh posojil se izkazujejo v knjigovodstvu proračuna.
Odplačevanje posojil, ki so zajeta v okviru računa financiranja in izkazana v postavkah drugih uporabnikov proračuna, poteka preko žiro računov teh uporabnikov. Poslovni dogodki v zvezi z najemanjem in z odplačevanjem teh posojil se izkazujejo v knjigovodstvu teh uporabnikov proračuna.

Proračun in uporabniki proračuna vodijo poslovne knjige ter sestavljajo računovodske izkaze v skladu z določbami odredbe o evidentiranju prihodkov, odhodkov, sredstev in virov sredstev proračunov družbenopolitičnih skupnosti ter njihovem izkazovanju (Uradni list RS, št. 15/91-I in 5/92).

Uporabniki proračuna pošljejo Ministrstvu za finance do konca februarja naslednjega leta letni obračun za tekoče leto (Bilanco prihodkov in odhodkov in Bilanco stanja za tekoče leto) s pojasnili k bilančnim postavkam, predvsem k tistim, ki znatneje odstopajo od ustreznih postavk, ki so bile določene s proračunom. Letnemu obračunu je treba tudi priložiti pregled obveznosti po posameznih proračunskih namenih, ki se nanašajo na tekoče leto pa niso bile poravnane iz prihodkov tekočega leta. V ta pregled se zajamejo tudi obračunane plače za december 1994, ki so bile izplačane v januarju 1995, čeprav skladno določbi 89. člena zakona o izvrševanju proračuna ne predstavljajo prekoračitev s proračunom odobrenih sredstev.

Uporabniki proračuna morajo Ministrstvu za finance sporočati tudi mesečne usklajene računovodske podatke o načrtovanih in porabljenih sredstvih po posameznih proračunskih namenih do 10. v mesecu za pretekli mesec. Prve skupne mesečne podatke za obdobje januar-september 1994 je treba sporočiti Ministrstvu za finance do 30. 10. 1994.

Iz sredstev proračuna za leto 1994 se smejo poravnati obveznosti uporabnikov proračuna, nastale v tekočem letu, če bodo ti uporabniki dokumentirane in s proračunom odobrene zahtevke predložili Ministrstvu za finance do 10. 1. 1995.

Uporabniki proračuna pošljejo Ministrstvu za finance polletni obračun 1994 (obrazec Prihodki in odhodki med letom za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1994) do 31. 7. 1994.

Določbe zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 3/90 in Uradni list RS, št. 42/90) se uporabljajo pri vodenju poslovnih knjig, če ni drugače določeno z zakonom o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91-I), zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (Uradni list RS, št. 26/94) ter predpisi, izdanimi na podlagi določb teh dveh zakonov.

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za računovodsko izkazovanje od 1. januarja 1994.