KOLEKTIVNA POGODBA
za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Stranke kolektivne pogodbe
1. člen
To kolektivno pogodbo skleneta Ministrstvo za šolstvo in šport in reprezentativni sindikati organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja za območje Republike Slovenije.
2. Veljavnost kolektivne pogodbe
2. člen
Ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki opravljajo javno službo oziroma izvajajo programe, na podlagi katerih se pridobi javno veljavna izobrazba ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni.
Izraz "zaposleni delavci" v smislu te pogodbe pomeni vse delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega v zavodu ali pri delodajalcu v dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu zakona o delovnih razmerjih, če ni s statutom zavoda ali drugim splošnim aktom urejeno ugodneje.
II. OBLIGACIJSKI DEL
3. Pozitivna izvedbena dolžnost
3. člen
Stranki te kolektivne pogodbe si morata prizadevati za izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.
4. Negativna izvedbena dolžnost
4. člen
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
5. Posledice kršitve obligacijskega dela kolektivne pogodbe
5. člen
V primeru, da ena stranka krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši od treh mesecev. Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka, od pogodbe ni mogoče odstopiti. Po odstopu od pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
6. Reševanje kolektivnih sporov
6. člen
Za reševanje kolektivnih sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet. Šteje se, da gre za spor med strankama, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.
7. Sestava komisije za pomirjevanje
7. člen
Vsaka stranka imenuje v komisijo za pomirjevanje dva člana. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih strokovnih in znanstvenih delavcev. Komisija za pomirjanje se konstituira najkasneje v 60 dneh.
8. Začetek postopka
8. člen
Postopek pomirjanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
9. Učinki pomirjanja
9. člen
Pomirjanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjanje za neuspešno, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjanje ali če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta mora biti sestavljen v pisni obliki. Sporazum je sestavni del kolektivne pogodbe in jo dopolnjuje ali spreminja.
Če je pomirjanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
10. Imenovanje arbitražnega sveta
10. člen
Vsaka stranka imenuje tri člane arbitražnega sveta. Vsak član mora imeti namestnika. Predsednika in namestnika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno izmed strokovnjakov s področja delovnega prava. V primeru, da sporazum o imenovanju predsednika in namestnika ni dosežen, ju imenuje sodišče pristojno za delovne spore.
Če ena od strank ne imenuje arbitrov in se ne udeležuje sej ter tako ovira odločanje arbitraže, lahko nasprotna stranka sproži spor pred stvarno pristojnim sodiščem.
11. Odbor za razlago kolektivne pogodbe
11. člen
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje po enega člana, tretjega pa imenujeta sporazumno.
12. člen
Kadar stranka, ki zastopa delavce po tej kolektivni pogodbi, nastopa v razmerju do druge stranke, zavzema do posameznih vprašanj enotno stališče. V ta namen oblikuje komisijo, v kateri so zastopani z določenim številom članov posamezni sindikati organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Število članov v komisiji je odvisno od števila članov, ki jih posamezna sindikalna organizacija ima. Ta komisija ima pristojnost, da imenuje člane v komisijo za pomirjanje, arbitražni svet in odbor za tolmačenje kolektivne pogodbe.
12. Ponudba za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe
13. člen
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo in dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Druga stranka se je dolžna o predlogu opredeliti v 30 dneh.
V primeru, da druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe ali se v določenem času ne opredeli do predloga, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjanje.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
13. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
14. člen
V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
III. NORMATIVNI DEL
14. Sodelovanje delavcev pri upravljanju zavoda
15. člen
Delavci sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in preko predstavnikov v zavodu.
16. člen
Vsakemu delavcu mora zavod omogočiti sodelovanje pri upravljanju.
Delavec kot posameznik ima pravico:
– do pobud, ki se nanašajo na njegovo delovno mesto, delovno ali organizacijsko enoto in odgovorov na te pobude;
– biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju;
– povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delovno mesto ali organizacijo dela
– zahtevati da mu ravnatelj ali od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in drugih področij delovnega razmerja.
Pobude, vprašanja in zahteve iz prve in četrte alinee prejšnjega odstavka delavec naslovi pisno ali ustno neposredno na ravnatelja ali pomočnika ravnatelja.
Ravnatelj oziroma pomočnik ravnatelja mora na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh od postavljene pobude, zahteve ali vprašanja.
15. Obveščanje delavcev
17. člen
Ravnatelj mora obveščati delavce o:
– spremembah dejavnosti oziroma programov zavoda
– spremembah organiziranosti, organizaciji dela in delovnih postopkih
– letnih programih dela in poslovanja in njihovem uresničevanju
– spremembah veljavnih zakonov, o novih zakonih, drugih predpisih in splošnih aktih, ki zadevajo delavce v dejavnosti
– predvidenih kadrovskih spremembah (novo zaposlovanje, prerazporejanje, kolektivno odpuščanje) in razlogih zanje
– letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah delovnega časa
– kriterijih in merilih za ugotavljanje skupinske in posamične delovne uspešnosti delavcev
– merilih za spodbujanje inovativnosti
– ukrepih za zdravo in varno delovno okolje
– predlogu letnega delovnega načrta
– sistemizaciji delovnih mest.
Ravnatelj mora obveščati delavce tudi o drugih zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj, pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
O zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena se delavce pisno obvesti najkasneje osem dni pred sprejemom odločitev ravnatelja ali sveta zavoda.
16. Skupno posvetovanje
18. člen
Ravnatelj je dolžan obveščati reprezentativne sindikate v zavodu in zahtevati skupno posvetovanje glede:
– statusnih sprememb
– potrebe po novih delavcih (število in profili)
– razporejanja delavcev iz zavoda v druge organizacije
– razporejanja delavcev iz kraja v kraj
– odpuščanja delavcev.
Potrebne informacije za posvetovanje o zadevah iz prve alinee tega člena je ravnatelj dolžan posredovati reprezentativnim sindikatom najmanj 30 dni, v ostalih zadevah pa 8 dni pred sprejemom odločitve ravnatelja ali sveta zavoda. Skupno posvetovanje mora ravnatelj sklicati najmanj 3 dni pred sprejemom odločitve.
17. Predhodno mnenje
19. člen
Ravnatelj mora 15 dni pred sprejemom odločitve zahtevati predhodno mnenje reprezentativnih sindikatov o:
– zaposlovanju oziroma nadaljevanju dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev
– začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega časa
– času, kraju in načinu izplačil plač in drugih osebnih prejemkov
– uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti, razvrščanju oziroma napredovanju v višje plačilne razrede in določanju plač in drugih prejemkov na tej podlagi
– ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni
– določanju različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih.
Reprezentativni sindikati oblikujejo predhodno mnenje na podlagi večinskega stališča zaposlenih delavcev.
Če organ upravljanja oziroma ravnatelj pri odločitvi ni upošteval mnenja reprezentativnih sindikatov, jih mora v osmih dneh obvestiti o razlogih za svojo odločitev.
Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka tega člena, če sindikati ne posredujejo svojega mnenja v osmih dneh od dneva, ko je bila dana zahteva.
Na zahtevo reprezentativnega sindikata mora ravnatelj v osmih dneh organizirati razgovor s sindikalnimi predstavniki.
1. DELOVNA RAZMERJA
1. Sistemizacija
20. člen
Z aktom o sistemizaciji se za posamezno delovno mesto določijo posebni delovni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Delovne izkušnje kot posebni delovni pogoj za sklenitev delovnega razmerja se lahko opredelijo do pet let.
2. Organ, ki odloča o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravi izbiro med kandidati
21. člen
Sklep o potrebi sklenitve delovnega razmerja sprejme ravnatelj in opravi izbiro med kandidati.
3. Prenos pooblastil
22. člen
Pooblastila za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev (splošno ali posamično pooblastilo), o katerih odloča ravnatelj, lahko prenese na pomočnika ravnatelja.
4. Pogodba o zaposlitvi
23. člen
Zavod in delavec skleneta pisno pogodbo o zaposlitvi, najkasneje z dnem nastopa dela.
Pred podpisom pogodbe o zaposlitvi je potrebno delavca seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki urejajo njegove pravice in obveznosti.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in se mu te pravice ne sme odreči.
Pogodbeni stranki se zavezujeta, da bosta izdelali enoten obrazec pogodbe o zaposlitvi, ki bo vseboval minimum obveznih elementov in ga posredovali vsem vzgojnoizobraževalnim zavodom.
5. Poskusno delo
24. člen
Poskusno delo za posamezna dela znaša največ:
– za dela od I. do IV. skupine zahtevnosti en mesec,
– za dela V. skupine zahtevnosti dva meseca,
– za dela VI. in VII. skupine zahtevnosti tri mesece,
– za dela VIII. in IX. skupine zahtevnosti štiri mesece.
Poskusno delo ne more biti daljše kot je določeno v objavi.
25. člen
Delavca na poskusnem delu spremlja tričlanska komisija, ki jo imenuje ravnatelj. Člani komisije morajo imeti najmanj takšno stopnjo strokovne izobrazbe kot se zahteva za delovno mesto, na katero je razporejen delavec na poskusnem delu. Eden izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje in pomaga delavcu na poskusnem delu. Komisija svojo odločitev sprejme do izteka roka. Sklep, mora biti obrazložen in imeti pravni pouk.
26. člen
Če delavec odpove delovno razmerje v času trajanja poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.
Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobno, če odsotnost znaša več:
– kot 5 delovnih dni za dela I. do IV. skupine zahtevnosti,
– kot 10 delovnih dni za dela V. skupine zahtevnosti,
– kot 15 delovnih dni za dela VI. in VII. skupine zahtevnosti,
– kot 20 delovnih dni za dela VIII. in IX. skupine zahtevnosti.
6. Pripravništvo
27. člen
Delavec, ki sklene delovno razmerje kot pripravnik opravlja pripravništvo in strokovni izpit v skladu s to pogodbo.
Pedagoški delavec in strokovni delavec, ki sklene delovno razmerje kot pripravnik, opravlja pripravništvo in strokovni izpit po specialnih predpisih.
Pripravništva ni potrebno ponovno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju dosegal višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica in stroke.
28. člen
Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih:
– če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,
– če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.
29. člen
Pripravnik pripravi poročilo o poteku pripravništva.
Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit. Izpit se opravlja praviloma pred iztekom pripravniške dobe.
30. člen
Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače. V tem okviru se določa:
– za pripravnike s srednjo strokovno izobrazbo -največ 6 mesecev,
– za pripravnike z višjo strokovno izobrazbo – največ 9 mesecev,
– za pripravnike z visoko strokovno izobrazbo -največ 12 mesecev.
Pripravništvo se lahko na predlog mentorja skrajša do 1/4 pripravniške dobe. V primeru zelo uspešnega dela pripravnika se lahko na predlog ravnatelja v skladu s posebnimi predpisi skrajša pripravniška doba do 1/2. O skrajšanju pripravniške dobe odloča komisija za spremljanje pripravniške dobe.
31. člen
Pripravništvo se lahko podaljša, če znaša opravičena odsotnost z dela pripravnika:
– za dela IV. in V. stopnje več kot 14 delovnih dni,
– za dela VI. stopnje več kot 21 delovnih dni,
– za dela VII. stopnje več kot 28 delovnih dni.
32. člen
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa, za katerega je sklenil delovno razmerje.
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če tudi po ponovnem opravljanju strokovnega izpita ni uspešen.
7. Razporejanje delavcev
33. člen
Delavca se lahko razporedi v drug kraj največ za 6 mesecev, na način in pod pogoji kot jih določa četrti odstavek 24. člena kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (Uradni I. RS, št. 18/91 in 34/93).
Za nedoločen čas delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve:
– če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi dve uri in več,
– če je samohranilka(ec) z otrokom do 7 let,
– če ima otroka starega do 5 let,
– če je invalid II. ali III. kategorije,
– če je starejši od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženske),
– če neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana.
Če razporeditev iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti bivališča zahteva delavčevo preselitev, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne prostore in možnosti šolanja otrok.
34. člen
Zavod mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto na podlagi pravnomočnega sklepa pristojne komisije, ki je ugotovila spremenjene delovne zmožnosti delavca.
Dokler zavod ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo oziroma v višini 100% osnovne plače povečane za dodatek na delovno dobo, če je nastopila invalidnost pri delavcu zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu.
35. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti v primeru višje sile, reševanja človeških življenj in zdravja, nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare naprav.
Delavec prejme v primerih razporeditve po prejšnjem odstavku enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
8. Prevzem delavcev v drugo organizacijo
36. člen
Delavca je mogoče prevzeti v drug zavod oziroma k drugemu delodajalcu pod naslednjimi pogoji:
– da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
– da druga organizacija oziroma delodajalec zaposli vse delavce na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena sklene delavec delovno razmerje brez objave.
Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah na podlagi predhodnega mnenja sindikata.
9. Delo na domu
37. člen
V aktu o sistemizaciji vzgojnovarstvenega zavoda se določi, na katerih delovnih mestih je dopustno uvesti delo na domu.
Pogoji in način opravljanja dela na domu se uredijo med vzgojnovarstvenim zavodom in delavcem s pogodbo o zaposlitvi.
Vzgojnovarstveni zavod in delavec s pogodbo opredelita predvsem pogoje in način opravljanja dela na domu ter nadomestilo za uporabo delavčevih delovnih sredstev za delo na domu, in sicer najmanj v višini predpisane amortizacije ter povračilo ostalih materialnih stroškov.
Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice in obveznosti iz dela in delovnega razmerja kot delavci, ki delajo v vzgojnovarstvenem zavodu.
Vzgojnovarstveni zavod je dolžan zagotavljati varne pogoje dela in nadzorovati varnost pri delu.
V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.
10. Pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu
38. člen
Pri določanju delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov se upošteva seštevek točk po vseh kriterijih. Kot presežek se najprej opredelijo delavci z manjšim številom točk.
39. člen
Kriteriji za ugotavljanje začasnih in trajnih presežkov delavcev:
1. Delovna uspešnost delavca:
točk
a) nadpovprečna 30
b) povprečna 10
c) podpovprečna 0
Kriterij delovne uspešnosti se upošteva samo v primeru, če se
je ocenjevala v zavodu eno leto pred uvedbo postopka za določanje
presežnih delavcev.
2. Strokovna izobrazba:
Delavec ima:
a) zahtevano strokovno izobrazbo 30
b) eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo 10
c) dve ali več stopenj nižjo strokovno izobrazbo od zahtevane 0
3. Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja:
a) ima zahtevane delovne izkušnje 5
b) nima zahtevanih delovnih izkušenj 0
4. Dosežena delovna doba:
a) od 1 – 5 let 3
b) od 6 – 14 let 10
c) od 15 – 25 let 15
d) nad 25 let 20
5. Zdravstveno stanje:
a) delavec ima kronično ali ponavljajoče obolenje 10
b) slabše zdravstveno stanje delavca zaradi poškodb pri delu 20
6. Socialno stanje:
a) zaposlen samo eden izmed zakoncev oziroma samohranilec 20
b) število nepreskrbljenih otrok:
– za vsakega otroka po 5
c) delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic (popoldanska obrt) ali delavec, ki je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha – 30 točk
d) delavec, katerega zakonec opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic ali je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha – 30 točk
e) delavec, ki je pretežni lastnik ali družabnik v delujočem zasebnem ali mešanem podjetju – 30 točk
Za nepreskrbljene otroke se štejejo otroci, ki živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
40. člen
Delavcu, ki mu preneha delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov, pripada odpravnina v višini 50% njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v vzgojnoizobraževalnih zavodih.
Odpravnina iz prejšnjega odstavka se izplača delavcu najkasneje do izteka odpovednega roka.
41. člen
Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov, s katerimi razpolaga zavod oziroma jih na podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko pristojni organ ugotovi trajen presežek delavcev.
Delavcu, ki predloži dokončen sklep, s katerim je njegov zakonec določen kot presežek, lahko preneha delovno razmerje samo z njegovim soglasjem.
42. člen
Ravnatelj mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
43. člen
Če svet zavoda sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.
Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.
V primeru, ko je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija odloči.
Kadar se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež zavoda.
11. Delovni čas
44. člen
Polni delovni čas je 40 ur tedensko.
12. Letni dopust
45. člen
Delavci zaposleni v vzgojnoizobraževalnih zavodih praviloma izrabijo večino letnega dopusta v času šolskih počitnic.
46. člen
Delavec ima pravico do letnega dopusta po kriterijih opredeljenih s to pogodbo, ne glede na to ali dela polni ali krajši delovni čas od polnega.
Če delavec ne izpolni pogoja nepretrganega dela šestih mesecev, ima pravico do sorazmernega dela dopusta. Sorazmerni del dopusta se določi tako, da se število pripadajočih dni letnega dopusta deli z dvanajstimi meseci in pomnoži s številom mesecev, ki jih je delavec že izpolnil v zavodu.
47. člen
Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev, psihičnih obremenitev, socialnih in zdravstvenih razmer ter starosti.
1. točka
Delavcem pripada glede na delovno dobo naslednje število dni letnega dopusta:
– do 3 leta delovne dobe 18 dni
– nad 3 do 7 let delovne dobe 19 dni
– nad 7 do 10 let delovne dobe 20 dni
– nad 10 do 15 let delovne dobe 21 dni
– nad 15 do 20 let delovne dobe 22 dni
– nad 20 do 25 let delovne dobe 23 dni
– nad 25 let delovne dobe 24 dni
2. točka
Glede na najvišjo stopnjo izobrazbe, ki se zahteva za delovno mesto:
– delavcem VIII. in IX. skupine zahtevnosti – 6 dni letnega dopusta
– delavcem VII. -in VII./2 skupine zahtevnosti – 5. dni letnega dopusta,
– delavcem VI. in VI./2 skupine zahtevnosti – 4 dni letnega dopusta,
– delavcem V. skupine zahtevnosti – 3 dni letnega dopusta
– delavcem na vseh ostalih delovnih mestih – 2 dni letnega dopusta.
3. točka
Delavcu se letni dopust glede na zahtevnost dela poveča:
– za vodenje zavoda – 5 dni,
– za vodenje organizacijske enote oziroma opravljanje funkcije pomočnika ravnatelja – 4 dni
– za vzgojnoizobraževalno in drugo delo z motnjami v razvoju
a) z lažjo motnjo v duševnem razvoju, z motnjami vida sluha in govora ter z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju – 3 dni
b) z motnjami vedenja in osebnosti – 4 dni
c) z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju ter z več motnjami – 5 dni
– za delo v hrupu, vročini, prahu in vlagi, oziroma pod vplivom vremenskih razmer – 3 dni
– za delo v nočnem času – 3 dni
4. točka
Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:
– materi z otrokom do 10. leta starosti in očetu samohranilcu za 2 dni,
– materi z dvema ali več otroki do 10. leta starosti in očetu samohranilcu za 3 dni,
– invalidu II. in III. kategorije za 1 dan,
– delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo za 5 dni,
– delovnemu invalidu in delavcu z najmanj 60% telesno okvaro za 5 dni,
5. točka
Delavcu, ki dopolni 50 let starosti, se letni dopust poveča za 5 dni.
Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen pogoj v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
48. člen
Kot dnevi letnega dopusta se štejejo delovni dnevi. V dneve letnega dopusta se ne vštevajo sobote.
Delavec mora obvestiti zavod o izrabi največ enega dneva letnega dopusta po lastni želji, dva dni pred izrabo.
13. Odmor
49. člen
Delavci imajo pravico do dnevnega 30 minutnega odmora. Odmor se ne sme organizirati na začetku ali ob koncu delovnega časa. Izraba dnevnega odmora za pedagoške delavce se uredi z razporeditvijo delovnega časa v okviru zavoda.
14. Odsotnost z dela z nadomestilom plače
50. člen
Delavec je lahko odsoten z dela največ 7 delovnih dni s pravico do nadomestila plače v posameznem koledarskem letu, in sicer:
– sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in sicer na podlagi zdravniškega potrdila,
– pet dni zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah na državni ali mednarodni ravni in v primeru elementarnih nesreč,
– tri dni zaradi sklenitve zakonske zveze, rojstva otroka, smrti ožjega družinskega člana in staršev, selitve v drugo stanovanje,
– dva dni za poroko otroka,
– en dan zaradi smrti bližnjih sorodnikov, zaradi vpoklica k vojaškim vajam, ki trajajo nad 5 dni.
V primerih iz predhodnega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti, ne glede na potrebe delovnega procesa.
15. Druge krajše odsotnosti
51. člen
Za pripravo na strokovni izpit pripada pripravniku do V. stopnje strokovne izobrazbe 5 delovnih dni, pripravniku VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 7 delovnih dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače. To odsotnost lahko koristi le enkrat.
Na osnovi predloga medicine dela ima delavec pravico do odsotnosti 10 delovnih dni z nadomestilom osebnega dohodka za medicinsko programirano zdravljenje.
Delavcu se mora zagotoviti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in opravljanja funkcije v državnih organih in organih lokalnih skupnosti.
Prostovoljni krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni vsakokrat, ko dajo kri. Prosti dnevi se jim računajo, kot da so na delu.
Delavec sme biti odsoten z dela ob nadomestilu plače zaradi iskanja nujne zdravniške pomoči, vendar največ tri ure za posamezen primer in ne več kot 20 ur na leto. To velja tudi v primeru, ko delavec išče zdravniško pomoč za ožjega družinskega člana.
16. Odsotnost z dela brez nadomestila plače
52. člen
Delavec je lahko odsoten brez nadomestila plače do 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu pod pogojem, da odsotnost ne bo bistveno motila delovnega procesa. Delavcu se odobri odsotnost zaradi:
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
– zdravljenja na lastne stroške,
– strokovnega izpopolnjevanja, kadar delavec nima pravice do odsotnosti z nadomestilom osebnega dohodka,
– sodelovanja na kulturnih in športnih prireditvah,
– sodelovanja na kongresih, konferencah političnih strank in drugih organizacij,
– drug neodložljiv osebni opravek.
V primeru odsotnosti delavca z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka, delavcu pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirujejo.
Delavcu, ki je na izobraževanju v lastnem interesu zavod lahko sofinancira šolnino oziroma mu omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi.
17. Izobraževanje delavcev
53. člen
Delavci se imajo pravico strokovno izpopolnjevati v zvezi z delom, ki ga opravljajo, najmanj 5 dni na leto oziroma 15 dni na vsaka tri leta.
54. člen
Delavcu, ki je na izobraževanje napoten s strani zavoda, pripada:
– za vsako prvo opravljanje izpita na ravni izobraževanja do V. stopnje – 3 delovni dnevi
– za vsako prvo opravljanje izpita na višji ali visoki stopnji izobraževanja – 5 delovnih dni
– za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti – 10 delovnih dni
– za diplomo na višji ali visoki šoli – 15 delovnih dni
– za vsako prvo opravljanje izpita na podiplomskem študiju – 10 delovnih dni
– za pripravo magistrske naloge – 25 delovnih dni
– za pripravo doktorske dizertacije – 35 delovnih dni.
55. člen
Delavcu, ki se izobražuje v interesu zavoda in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripada tudi povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški bivanja.
56. člen
Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi ravnatelj po predhodnem mnenju strokovnega organa. Ravnatelj sprejema tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju.
Strokovni organ je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati svetu zavoda. Poročilo pripravi ravnatelj.
57. člen
Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih v Sloveniji.
V primerih, ko v Sloveniji ni ustreznih izobraževalnih zavodov, se lahko napoti delavca na izobraževanje v tujino.
58. člen
Delavec, ki ga je zavod poslal na izobraževanje, je dolžan ostati na delu v zavodu toliko časa po zaključenem študiju, kot je trajalo izobraževanje.
18. Delovna praksa dijakov in študentov
59. člen
Dijake in študente sprejme na delovno prakso ravnatelj.
Delovna praksa se opravlja po programu šole, ki pošilja učence in študente na prakso.
60. člen
Dijaku oziroma študentu se določi mentorja. Mentor dijaka oziroma študenta na delovni praksi spremlja, vodi in nadzoruje, ob koncu pa tudi oceni njegovo delo.
61. člen
Zavod mora dijaka in študenta na delovni praksi:
– seznaniti s predpisi o varstvu pri delu,
– seznaniti z nevarnostmi pri delu, ki ga bo opravljal,
– zavarovati za primer nesreče pri delu,
– seznaniti s predpisi o tajnosti podatkov.
19. Varstvo starejših delavcev
62. člen
Pedagoškemu delavcu s 35 leti delovne dobe oziroma pedagoški delavki s 30 leti delovne dobe v vzgoji in izobraževanju se učna obveznost, vzgojno delo ali delovno usposabljanje zmanjša za dve uri.
Delavec oziroma delavka iz prvega odstavka prejema plačo za polni delovni čas.
20. Varstvo pri delu
63. člen
Ravnatelj je dolžan v skladu z normativi in standardi sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi varno delo delavcev in varnost otrok. V nasprotnem primeru delavec ni dolžan sprejeti dela.
21. Prenehanje delovnega razmerja
64. člen
Dolžina odpovednega roka:
– za delavce I., II. in III. skupine zahtevnosti 1 mesec
– za delavce IV. in V. skupine zahtevnosti 2 meseca
– za delavce VI. in VII. Skupine zahtevnosti 3 mesece
– za delavce VIII. in IX. Skupine zahtevnosti 4 mesece.
V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec, zaradi iskanja nove zaposlitve.
Delavec in ravnatelj zavoda se lahko sporazumeta o krajšem odpovednem roku. Sporazum mora biti sestavljen v pisni obliki.
22. Odgovornost delavcev za delovne obveznosti
65. člen
Disciplinske organe, ki odločajo o disciplinski odgovornosti in sankcije za disciplinsko odgovornost določa zakon. Delavec je lahko odgovoren za hujšo ali lažjo kršitev delovne obveznosti.
Lažje kršitve delovne obveznosti:
1. zamujanje na delo in predčasno odhajanje z dela najmanj 5-krat mesečno
2. neopravičen izostanek z dela do tri dni v obdobju treh mesecev
3. netočno oziroma lažno prikazovanje delovnega časa ali drugih dejstev, z namenom protipravne pridobitve dnevnice ali drugega nadomestila
4. neopravičena odklonitev strokovnega izpopolnjevanja
5. uporaba delovnih sredstev v osebne namene ali namene tretjih oseb.
66. člen
Hujše kršitve delovne dolžnosti:
1. neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti
2. nezakonito razpolaganje s sredstvi
3. nesmotrno in neodgovorno uporabo sredstev
4. opustitev dejanj, ki jih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora storiti v okviru svojih pooblastil
5. če delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela
6. kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe
7. zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila
8. izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo
9. zlorabo pravice do bolezenskega dopusta
10. kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja
11. kršitev predpisa o obrambi ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe
12. motnje enega ali več delavcev v delovnem procesu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti
13. dajanje nepravilnih podatkov, zaradi česar je delavec v zmoti glede uveljavljanja pravic
14. onemogočanje vpogleda v listine in poslovanje zavoda, če je delavcu to potrebno, da bi uveljavil svojo pravico
15. oviranje delavca pri uveljavljanju pravic v zavodu, pred sodiščem ali pri drugem organu
16. sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami zakona, kolektivno pogodbo ali splošnimi akti
17. sprejemanje ali dajanje podkupnine oziroma neopravičeno pridobivanje premoženjske koristi v zvezi z delom
18. omejevanje pravic delavca ali postavljanje delavca v neugoden položaj, ker je izražal lastno mnenje
19. opravljanje privatnega dela v delovnem času
20. opravljanje del in sklepanje poslov, na svoj ali tuj račun, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost zavoda in je bila zaradi takega ravnanja povzročena škoda oziroma so bili prizadeti interesi zavoda
21. ponarejanje zapisnikov, sklepov in drugih aktov
22. neopravičeni izostanek z dela več kot tri dni v obdobju treh mesecev
23. prihod na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom drugih narkotičnih sredstev
24. uživanje alkoholnih in drugih narkotičnih sredstev med delovnim časom
25. če odgovorni delavec ne odstrani z dela vinjenega delavca ali delavca, ki je pod vplivom narkotičnih sredstev
26. če ravnatelj ne obvešča delavcev ali ne zahteva predhodnega mnenja oziroma ne organizira skupnega posvetovanja.
67. člen
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za primere določene v točkah 1 do 12 prejšnjega člena.
68. člen
Disciplinskega postopka ni potrebno uvesti, če so posledice kršitve delovne obveznosti neznatne ali pa jih sploh ni.
69. člen
Delavcu v disciplinskem postopku se mora osebno vročiti:
– zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka
– vabilo na zaslišanje ali na obravnavo pred disciplinski organ
– odločbo disciplinskega organa I. in II. stopnje.
V primerih iz prve in druge alinee tega člena je potrebno delavcu vročiti zahtevo in vabilo osem dni pred obravnavo oziroma drugim dejanjem v disciplinskem postopku. V vabilu je potrebno delavca izrecno poučiti, da bo obravnava ali drugo dejanje v njegovi nenavzočnosti, če svoje odsotnosti ne opraviči.
O vročeni zahtevi, vabilu in odločbi iz prvega odstavka tega člena se obvesti tudi sindikat zavoda, katerega član je delavec.
70. člen
O disciplinski odgovornosti delavca odloča senat disciplinske komisije. Predsednik disciplinske komisije imenuje za vsako obravnavo posebej tričlanski senat izmed članov disciplinske komisije.
Če obstaja sum, glede nepristranosti odločanja posameznega člana senata, lahko zahteva delavec njegovo izločitev.
71. člen
Na disciplinski obravnavi se vodi zapisnik. O odgovornosti delavca odloča senat na nejavni seji. Zapisnik o odločanju senata se vodi posebej.
Delavec ima pravico v pripravljalnem postopku ali na glavni obravnavi predlagati izvedbo posameznih dokazov, ki jih senat disciplinske komisije izvede po svoji presoji.
72. člen
Zoper odločitev disciplinskega organa lahko ugovarja delavec v zakonsko določenem roku. Ugovor lahko poda delavec pisno ali ustno na zapisnik. Po pooblastilu delavca lahko vloži ugovor tudi sindikalni zaupnik.
Če odločba disciplinske komisije ne vsebuje pravnega pouka, ali pa je pravni pouk napačen, to ne sme biti v škodo delavca.
73. člen
O ugovoru odloča svet zavoda. Če ugovarja samo delavec, svet zavoda ne sme izreči strožjega ukrepa, kot ga je izrekel disciplinski organ prve stopnje. Delavcu se ne sme izreči strožjega ukrepa tudi v primeru, ko vrne svet zavoda zadevo v ponovno odločanje disciplinski komisiji.
23. Odškodninska odgovornost
74. člen
O odškodninski odgovornosti delavca odloča ravnatelj, če povzročena škoda ne presega čiste zajamčene plače.
Če škoda presega znesek iz prvega odstavka, odloča o odškodninski odgovornosti disciplinska komisija.
Delavec ima pravico do odškodnine, če mu je bila povzročena škoda na delu ali v zvezi z delom.
24. Odškodnina za nezakonite odločbe
75. člen
Delavcu pripada pavšalna odškodnina, ki znaša pet izplačanih povprečnih plač v zavodu, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno:
– da je delavec nezakonito uvrščen med presežke delavcev, oziroma da so bile pri določanju presežkov storjene bistvene kršitve postopka in bistveno kršene pravice delavcev,
– da je delavcu prenehalo delovno razmerje na nezakonit način.
Za izračun odškodnine se upošteva povprečje zadnjih treh mesecev pred pravnomočnostjo odločbe sodišča.
2. PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA PLAČE, DRUGI OSEBNI PREJEMKI IN STROŠKI
1. Splošne določbe o plačah
76. člen
V pogodbi o zaposlitvi zavod oziroma delodajalec in delavec določita osnovno plačo delavca v skladu z zakonom;
Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji kot jih opredeljujejo normativi za opravljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti.
77. člen
Plača delavca se določi tako, da se k njegovi osnovni plači prištejejo dodatki v skladu z merili, opredeljenimi v zakonu in kolektivni pogodbi.
78. člen
Plače in nadomestila plač se delavcem izplačujejo najmanj enkrat mesečno. Delavci prejemajo plačo za pretekli mesec do 10. dne v mesecu.
Plače delavcev po določilih te pogodbe so javne.
2. Dodatki
79. člen
Delavcem pripadajo dodatki za posebne pogoje dela, ki niso ovrednoteni v osnovni plači. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
80. člen
Vrednost pedagoške ure se poveča:
a) delavcem, ki v 8. razredu OŠ poučujejo slovenski jezik in
matematiko, ki se eksterno preverjata 10%
b) delavcem, ki v 4. letniku srednje šole poučujejo maturitetne
predmete
– slovenski jezik, matematiko, tuj jezik 10%
– ostale maturitetne predmete 5%
c) delavcem, ki na predmetni stopnji poučujejo tri ali več
predmetov in so za poučevanje vseh predmetov ustrezno strokovno
usposobljeni 5%
81. člen
Računovodji, ki vodi računovodsko službo s tremi ali več delavci, se osnovna plača poveča za 0,20 koeficienta.
82. člen
Na območjih občin, kjer živita italijanska ali madžarska narodna
skupnost, se vzgojiteljem in drugim strokovnim delavcem ter administrativnim
in računovodskim delavcem v primeru, da je v aktu o sistemizaciji delovnih
mest zanje predpisan pogoj znanja jezika narodne skupnosti, osnovna plača
poveča za:
– aktivno znanje jezika narodne skupnosti 6%
– pasivno znanje jezika narodne skupnosti 3%
2.2. Dodatki za težje delovne pogoje
83. člen
Za težje delovne pogoje se šteje, če je delavec pri svojem delu izpostavljen negativnim vplivom delovnega okolja:
– mikroklima,
– osvetlitev in bleščanje,
– ropot in vibracije,
– aerosoli, plini, pare, škodljive kemijske snovi,
– voda,
– fizične obremenitve.
Opisi oteženih vplivov iz prvega odstavka tega člena so v posebni prilogi, ki je sestavni del te pogodbe.
Če dela delavec najmanj 1/3 delovnega časa oziroma največ 2/3 delovnega časa v pogojih, opredeljenih v prvem odstavku tega člena, mu pripada dodatek v višini 5% od Osnovne plače za povečan vpliv delovnega okolja in 10% za močan vpliv delovnega okolja.
Delovna mesta, za katera se šteje, da je delavec izpostavljen negativnim vplivom delovnega okolja, določi na podlagi enotne metodologije zavod v soglasju z ministrstvom.
2.3. Dodatek za delovno dobo
84. člen
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako leto izpolnjene delovne dobe. Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo.
Delavcu se dodatek prizna v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogoja.
Osnovni koeficient za določitev dodatka za delovno dobo se določi tako, da se h koeficientu za osnovno plačo prišteje koeficient za napredovanje in opravljanje funkcije po zakonu.
2.4. Dodatki za manj ugoden delovni čas
85. člen
Dodatki za manj ugoden delovni čas pripadajo delavcu za ure, ko dela v manj ugodnem delovnem času.
a) Dodatek za izmensko delo
86. člen
Za izmensko delo v popoldanskem in nočnem času pripada delavcu dodatek v višini 10% od osnovne plače.
b) Deljen delovni čas
87. člen
V primeru, da dela ni mogoče drugače organizirati, pripada nepedagoškemu delavcu za delo v deljenem delovnem času dodatek v višini najmanj:
– za prekinitev delovnega časa 1 uro in več 15%
– za prekinitev delovnega časa 2 uri in več 20%
c) Nočno delo in delo na dela proste dneve
88. člen
Za nočno delo in delo na dela proste dneve delavcu pripada:
– za nočno delo 30%
– za delo na dela proste dneve in praznike po republiškem zakonu 100%
– za delo v nedeljo 100%
d) Delo preko polnega delovnega časa
89. člen
Za delo preko polnega delovnega časa pripada delavcu dodatek najmanj v višini 50% od osnovne plače. Če tako dela sovpada z nočnim časom, nedeljo, praznikom oziroma dela prostih dni, mu pripadajo še dodatki v višini, kot jih določa 88. člen te pogodbe.
3. Dežurstvo in stalna pripravljenost
90. člen
Dežurstvo je posebni delovni pogoj, ko mora biti delavec prisoten v zavodu, da bo ob nastopu nujnega dela lahko to delo opravil.
Za vsako uro obvezne navzočnosti pripada delavcu ob delavnikih plačilo v višini 90% urne vrednosti osnovne plače;
Če ure obvezne prisotnosti sovpadajo z nedeljo, praznikom oziroma dela prostih dni ali nočnim časom pripadajo delavcu tudi dodatki iz 88. člena te pogodbe.
4. Plača iz naslova uspešnosti delavca
91. člen
Delavcu se lahko plača poveča do 20% zaradi doseganja nadpovprečnih delovnih rezultatov. Kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti so zlasti:
– preseganje pričakovanih rezultatov,
– nadpovprečne obremenitve,
– samostojnost pri delu.
Kriterije in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti sprejme svet zavoda.
5. Nadomestilo plače
92. člen
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– zaradi bolezni;
– poklicne bolezni in nesreče pri delu;
– letnega dopusta in druge odsotnosti z dela;
– za praznik in dela prost dan po posebnem republiškem zakonu;
– odsotnosti z dela zaradi strokovnega izpopolnjevanja oziroma izobraževanja;
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca;
– v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni delovni pogoji, pa to pomeni nevarnost za življenje in zdravje delavca ali otrok;
– v času stavke, če arbitražni svet ugotovi, da je bila stavka organizirana v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili dejavnosti ter da je šlo za bistveno kršitev kolektivne pogodbe s strani delodajalca in so bile poprej izčrpane vse pogajalske možnosti.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove.
V primeru iz prve alinee pripada delavcu za čas, ko gre nadomestilo v breme zavoda oziroma delodajalca nadomestilo v višini 90% od osnove.
Osnova za izračun nadomestila je plača delavca, ki bi jo prejel za redni delovni čas v tekočem mesecu, če bi delal.
93. člen
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
94. člen
V primeru, da zavod začasno ne more zagotoviti delavcem dela v zavodu in sprejme sklep o skrajšanju delovnega časa in v primeru, da je presežnemu delavcu zagotovljena pravica do sklenitve delovnega razmerja s krajšim delovnim časom od polnega, ima delavec pravico do nadomestila plače za čas do polnega delovnega časa v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
95. člen
Delavec, ki je začasno razporejen v drug zavod ali k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred razporeditvijo.
96. člen
Delavcu za čas čakanja na delo na domu pripada nadomestilo plače v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
97. člen
Delavec, ki je bil na podlagi sklepa pristojne invalidske komisije razporejen na drugo ustrezno delo, ker zaradi zmanjšane delovne zmožnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti ni mogel več opravljati svojega dosedanjega dela, ima pravico do nadomestila razlike zaradi zmanjšane plače na drugem ustreznem delu. Obdobje, katero se vzame v poštev za določitev višine plače, je lahko obdobje zadnjih treh mesecev ali koledarsko leto pred nastankom zmanjšane delovne sposobnosti s tem, da se uporablja za delavca ugodnejša varianta. V osnovo za izračun razlike plače se upošteva plača, ki jo je delavec prejel za polni delovni čas.
6. Drugi osebni prejemki
98. člen
Delavcem, ki delajo s krajšim delovnim časom, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov v zvezi z delom v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom.
a) Regres za letni dopust
99. člen
Delavcem se izplača regres do konca junija tekočega leta v višini kot je določena s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.
Pravica do regresa za letni dopust po 1. točki 40. člena pogodbe je vezana na pravico do letnega dopusta. Vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, pripada regres za letni dopust tudi, če letnega dopusta ne izkoristi. Regres za letni dopust izplača organizacija oziroma delodajalec, pri kateri je delavec pridobil pravico do dopusta, razen če ni z novo organizacijo oziroma delodajalcem drugače dogovorjeno.
b) Jubilejne nagrade
100. člen
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 50%
– za 20 let delovne dobe 75%
– za 30 let delovne dobe 100%
povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije
dosežene za pretekle tri mesece pred izplačilom.
c) Odpravnina ob upokojitvi
101. člen
Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini ene povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe oziroma v višini ene povprečne mesečne čiste plače delavca za pretekle tri mesece za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe, če je to za delavca ugodneje. Delavcu odpravnina ne pripada, če mu zavod oziroma delodajalec dokupi delovno dobo. Če so sredstva za dokup manjša od odpravnine, je delavec upravičen do celotne razlike.
č) Solidarnostne pomoči
102. člen
Delavcu oziroma njegovi družini se odobri enkratna solidarnostna pomoč najmanj v višini ene povprečne čiste mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije v preteklih 3 mesecih:
– za smrt delavca ali ožjega družinskega člana
– za težjo invalidnost delavca ali vzdrževanega ožjega družinskega člana
– za daljšo bolezen
– v primeru elementarne nesreče ali požara Mnenje o dodelitvi solidarnostne pomoči poda sindikat zavoda.
7. Povračila stroškov v zvezi z delom
a) Prehrana med delom
103. člen
Delavcem se zagotovi prehrana med delom ali povračilo stroškov za prehrano med delom. Regres za prehrano med delom mesečno znaša 10% povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu RS za pretekle tri mesece. Če je ekonomska cena zagotovljene prehrane nižja od zneska pripadajočega regresa za prehrano, so delavci upravičeni do plačila razlike. Višina regresa je enaka za vse delavce.
Delavec ni upravičen do regresa za prehrano v času bolniške odsotnosti, dopusta, ko je na službenem potovanju in mu je zagotovljena dnevnica ali nadomestilo za druge opravičene odsotnosti.
b) Povračilo stroškov za službena potovanja
104. člen
Za službena potovanja doma in v tujini se povrnejo stroški po predloženih računih na osnovi potnega naloga.
Delavec je upravičen za potovanja po domovini do naslednje višine dnevnic:
– cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega potovanja in za službeno potovanje, ki je trajalo manj kot 24 in več kot 12 ur,
– polovična dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 8 in manj kot 12 ur,
– znižana dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 6 in manj kot 8 ur, če se je potovanje pričelo 2 uri pred začetkom delovnega časa ali končalo 2 uri po koncu delovnega časa.
Cela dnevnica za službeno potovanje v državi, brez stroškov za prenočišče, znaša 5% povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije, izplačane v zadnjem trimesečju.
Polovična dnevnica znaša 50%, znižana 35% cele dnevnice iz prejšnjega odstavka. Regres za prehrano in dnevnica se med seboj izključujeta.
Stroški za prenočitev se delavcem priznajo v polnem znesku po priloženem računu, razen hotela de luxe kategorije. V tem primeru delavcu pripada 87,4% cele dnevnice. Stroški za prenočišče se delavcu povrnejo tudi brez predloženega računa, in sicer v višini zneska, ki predstavlja 30% vrednosti dnevnice.
Za službena potovanja v tujino pripadajo delavcem dnevnice, kot jih določa odredba o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino oziroma drugi veljavni predpis.
c) Terenski dodatek
105. člen
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, kadar so poslani na delo izven sedeža zavoda in kraja stalnega ali začasnega prebivališča ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. Če sta prehrana in prenočišče organizirana brezplačno, se stroški, ki jih ima zavod s prehrano in prenočiščem delavcev na terenu, izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka, delavci pa do terenskega dodatka niso upravičeni. V primeru, da mora delavec plačevati le enega od navedenih stroškov, mu terenski dodatek pripada le v višini tega stroška. Terenski dodatek se obračuna v višini do 21% cele dnevnice. Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.
č) Kilometrina
106. člen
Nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene potrebe znaša 30% cene super bencina za prevoženi kilometer.
d) Prevoz na delo in z dela
107. člen
Delavcu se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoznega sredstva. Do povračila so upravičeni vsi delavci, katerih bivališče je oddaljeno od delovnega mesta 1 km po najkrajši poti. Če prevoz z javnim sredstvom ni možen, se delavcu prizna znižana kilometrina v višini 15% cene super bencina.
Delavcu se priznajo stroški za prevoz na delo in z dela za vsak dan prisotnosti na delu.
e) Ločeno življenje
108. člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 40% poprečne plače izplačane na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje delavcu, ki je začasno razporejen na delo in strokovno izpopolnjevanje izven kraja stalnega bivališča njegove ožje družine.
Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje ali če se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
f) Drugi stroški
109. člen
Delavci so upravičeni do povrnitve tudi drugih stroškov v zvezi z opravljanjem dela (teleks, telefaks, PTT stroški, taksi) skladno z navodili za potovanje.
9. Inovacije
110. člen
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 10% odškodnine (nagrade) od ugotovljene letne čiste gospodarske koristi.
Če je narava inovacije taka, da gospodarska korist ni izračunljiva, se lahko višino odškodnine oceni.
Konkretni izračun odškodnine je stvar pogodbe med avtorjem in zavodom oziroma delodajalcem.
10. Pripravniki in učenci na praksi
111. člen
Delavcu pripravniku pripada 70% osnovne plače za delovno mesto za katero se usposablja.
Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas in predviden delovni rezultat obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec.
Pripravniki, učenci in študentje imajo pravico do vseh dodatkov, nadomestil in osebnih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z delom v skladu s kolektivno pogodbo.
11. Osebni dohodek sindikalnih zaupnikov
112. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja funkcije. Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v zavodu oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je upravičen do dodatkov, nadomestil in povračil stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo.
3. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA
113. člen
Zavod zagotavlja sindikatom za njihovo delo naslednje pogoje:
– sindikalnim zaupnikom najmanj ena plačana ura letno za vsakega delavca vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata v zavodu. V tako določeno število ur se ne všteva delovanje sindikalnih zaupnikov izven zavoda in sodelovanje v organih sindikata dejavnosti ter odsotnost zaradi izobraževanja, ki ga organizira reprezentativni sindikat. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v zavodu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo ne sme biti manjše kot število delavcev v zavodu in ne manjše kot 50 ur letno.
Odločitev pooblaščenega delavca ali organa zavoda s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je osem dni.
V primeru, ko sindikat oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika in zato ne poda soglasja, lahko pooblaščeni delavec ali organ sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na zavodu oziroma delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata zavoda začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na zavodu ali delodajalcu.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti. Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo, se smiselno uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu razreševanja presežnih delavcev v zavodu.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
114. člen
Kolektivna pogodba se uporablja od 1. septembra 1994 dalje.
115. člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 29. julija 1994.
SVIZ
Sindikat vzgoje, izobraževanja
in znanosti
Janez Stergar l. r.
Ljubljana, dne 22. julija 1994.
Zveza svobodnih sindikatov
Slovenije
Sindikat delavcev v vzgoji,
izobraževalni in raziskovalni
dejavnosti
Franc Klepej l. r.
Ljubljana, dne 29. julija 1994.
Ministrstvo za šolstvo in šport
dr. Slavko Gaber l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 23. 8. 1994 pod zap. št. 47 in št. spisa 121-03-041/94.
OPIS KRITERIJEV OTEŽENIH VPLIVOV DELOVNEGA OKOLJA
Vplivi delovnega okolja in fizične obremenitve pri delu se ločijo na
normalne in povečane.
Normalni vplivi okolja so tudi tisti vplivi, ki se jih s preventivnimi
oziroma zaščitnimi ukrepi odpravi ali omeji na dovoljeno stopnjo.
Vplivi, ki jih ni mogoče odpraviti ali omejiti na dovoljeno stopnjo, se
opredeljujejo kot povečani oziroma močni.
1. MIKROKLIMA
Mikroklima je kot vpliv delovnega okolja součinkovanje močno povečane ali
zelo zmanjšane temperature, povečane vlage in prepiha.
Povečan vpliv:
Temperatura zraka zaradi virov toplote v delovnem prostoru in vrste dela
bistveno odstopa (nad ali pod) od normalne temperature.
Relativna vlažnost zraka je nad normalo.
Delo na prepihu, gibanje zraka je nad 0,5 m/s.
2. OSVETLITEV IN BLEŠČANJE
Na delovnem mestu nastopajo drobna (fina) opravila, ki se opravljajo pri
slabem kontrastu. Takšno delo zahteva ustrezno osvetlitev delovnega prostora.
Upošteva se osvetljenost, kontrasti in sence, barva svetlobe kot tudi
bleščanje, ki je odvisno od delovnih ploskev in materiala za delo.
Povečan vpliv:
Osvetlitev, ki predstavlja motnjo pri delu. Najfinejša opravila ob slabem
kontrastu ali občutno bleščanje.
Močan vpliv:
Osvetlitev, ki predstavlja hudo motnjo pri delu. Najfinejša opravila ob
zelo slabem kontrastu in močnem bleščanju.
3. ROPOT IN VIBRACIJE
Prekomerni ropot ali vibracije delujejo moteče in ovirajo sporazumevanje. V
določenih primerih lahko povzročita tudi okvare na lokomotornem in slušnem
sistemu. Pri zelo močnem ropotu mora delavec uporabljati zaščitna sredstva –
naušnike, kar prav tako deluje moteče, vendar je vpliv manj intenziven.
Povečan vpliv:
Ropot med 71 in 85 dB. Ovira sporazumevanje, toda ne učinkuje hudo
neprijetno. Intenziven zvok ki izzove neugodnosti.
Vibracije so občutne, delo zaradi njih je neprijetno.
Močan vpliv:
Ropot nad 85 dB. Močno ovira sporazumevanje (zaščitna sredstva) in učinkuje
hudo neprijetno.
Vibracije so zelo občutne in komaj znosne.
4. AEROSOLI, PLINI, PARE, ŠKODLJIVE KEMIJSKE SNOVI
V delovnih okoljih lahko nastopajo škodljive kemijske snovi, ki
izhlapevajo, dražijo dihala ali pa neugodno delujejo na kožo.
Prekoračitev teh vplivov iznad 100% maksimalne dovoljene koncentracije ni
dopustno.
Povečan vpliv:
Pojavi nastopajo v mejah od 70 do 100% MDK (maksimalna dovoljena
koncentracija) – okvare zdravja so redke ter praviloma lažje oblike.
5. VODA
Ta vpliv se pojavlja na delovnih mestih, kjer je potrebno uporabljati vodo
ali pa delati v okolju, ki je nasičeno z vlago. Pri obravnavanju tega elementa
se izključuje delo pod neugodnimi razmerami zaradi mikroklime.
Povečan vpliv:
Delo, pri katerem je voda huda obremenitev, in je delavec v stalnem stiku z
vodo kljub osebnim zaščitnim sredstvom.
6. FIZIČNE OBREMENITVE
Fizični napor pogojujejo različne telesne aktivnosti na delovnem mestu, ki
se izražajo v povečanem fizičnem naporu telesa. Sem se lahko šteje nošenje
različno težkih bremen, določen – predpisan položaj telesa, nenaravna ali
prisilna drža telesa sede oziroma stoje, delo s predpisanim (prisiljenim)
delovnim ritmom itd. Za nenaravno držo telesa velja tista drža, ki jo zahteva
delo, ki se opravlja v za telo neugodnem položaju; kleče, leže, s prepogibanjem
in podobno.
Povečan vpliv:
Dvigovanje, nošenje in natovarjanje bremen nad 15 do 25 kg.
Toga (prisiljena) drža telesa sede ali stoje.
Prisilen (določen) ritem dela sede.
Močan vpliv:
Dviganje, nošenje in natovarjanje bremen nad 25 kg.
Prisilen (določen) ritem dela stoje.
Toga (prisiljena) drža telesa s prisilnim ritmom dela.
