Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 28/81 in 29/86), 47. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 13. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 63/93, 66/93) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah dne 1. 7. 1994 sprejela

Ta odlok določa zaščitne ukrepe in omejitve ter nadzor nad izvajanjem le-teh na območju Sotelskega jezera. Namen tega odloka je omogočiti razvoj in napredek v prostoru okoli jezera, ob tem pa doseči in očuvati II. kakovostni razred vode v Sotelskem jezeru.
Varstveno območje je določeno z vododelnico reke Sotle do profila pregrade Vonarje na reki Sotli.

Sotelsko jezero je zgrajeno namensko in služi za zadrževanje visokih voda, za turizem, športno-rekreativno dejavnost in za športni ribolov. Obseg in način izvajanja turizma, športno-rekreativne dejavnosti in športnega ribolova ne sme ogroziti kakovosti vode v jezeru (II. kakovostni razred).
Sotelsko jezero mora s pravilnim obratovanjem zagotoviti v Sotli pod pregrado biološki minimum 120 l/s.
V prihodnosti bo, z ozirom na objektivne potrebe, možno vodo iz Sotelskega jezera koristiti kot vir pitne vode in kot vodo za namakanje.

Varstveno območje Sotelskega jezera se določi s tremi varstvenimi pasovi, ki se med seboj razlikujejo po načinu in intenzivnosti koriščenja površin in stopnje varovanja kakovosti vode, in sicer:
1 pas – najožji varstveni pas z najstrožjim režimom varovanja;
2 pas – ožji varstveni pas s strogim režimom varovanja;
3 pas – širši varstveni pas z blagim režimom varovanja.
Obseg varstvenih pasov je podan na pregledni karti, ki je sestavni del tega odloka.

Znotraj varstvenega območja je dovoljeno opravljati dejavnosti koriščenja prostora, ki zagotavljajo zaščito in namembnost Sotelskega jezera, razen tistih, ki so v tem odloku izrecno prepovedane.
Da se uskladi možnosti koriščenja in zaščite Sotelskega jezera je treba s posebno študijo določiti kakšni in kako veliki so lahko posamezni objekti, da ne bo ogrožen II. kakovostni razred vode v jezeru.
Za izgradnjo novih objektov v varstvenem območju ali adaptaciji obstoječih, ki bi lahko vplivala na kakovostne in količinske spremembe vode v Sotelskem jezeru, je potrebno predhodno pridobiti vodnogospodarske pogoje, soglasje ali dovoljenje.

Najožji varstveni pas mora zagotoviti neposredno zaščito vode v sami akumulaciji. Ta pas obsega površino akumulacije in zaščitni 50-metrski pas zemljišča nad koto, ki je določena za polnjenje jezera (207,50 m odnosno 208 m).

V najožjem varstvenem pasu je prepovedana:
– gradnja stanovanjskih, gospodarskih, prometnih in drugih objektov, razen objektov, ki služijo zaščiti, kontroli in upravljanju jezera ali so v funkciji namena jezera;
– parkiranje motornih vozil, taborjenje, uporaba motornih čolnov, pranje motornih vozil, odlaganje odpadkov ali drugega materiala in podobno;
– obdelava zemljišča z oranjem in kopanjem;
– uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih oglikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, benzola ter drugih vodi škodljivih snovi, gnojenje z naravnimi in umetnimi gnojili, uporaba pesticidov in drugih agrotehničnih sredstev razen sredstev za zagotavljanje kakovosti vode;
– promet z nafto, naftnimi derivati in drugimi nevarnimi in škodljivimi snovmi;
– tranzitni promet.

V jezeru je dovoljeno gojiti ribe za športni ribolov in kot biološki regulator rasti vodnih rastlin (beli amur), uničevanja fitoplanktona organskega detrita in delno zoo-planktona (tohtolobit). Poribljenje jezera se ne sme vršiti z namenom intenzivnega ribogojstva, zlasti ne z ribami, ki rijejo po dnu in kalijo vodo (družina krapov).
Detajlne možnosti koriščenja jezera za športni ribolov se bodo določili na osnovi posebnih strokovnih podlag, potrjenih od pristojnih vodnogospodarskih organov.

V najožjem varstvenem pasu je dovoljen športni ribolov, šport na in ob vodi, kopanje in rekreacija na posebno urejenih in komunalno opremljenih površinah.
Vse te površine in ostale ureditve namenjene turizmu, športno-rekreativni dejavnosti in športnemu ribolovu ter naprave za čiščenje odpadnih vod se morajo urejevati v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti.

Zemljišča in objekti, ki služijo za upravljanje in kontrolo jezera ter spremljajoče dejavnosti znotraj najožjega varstvenega pasu morajo biti posebno urejeni, in to:
– zemljišče okrog jezera mora biti zatravljeno ali zasajeno z iglavci. Okrasno grmovje in drevje mora biti takšno, da nima večjih količin semen, ki letijo in cvetnega prahu. Obolele rastline je treba posekati in sežgati;
– objekti, ki niso priključeni na javno kanalizacijo. morajo imeti suha stranišča z greznico na izpraznjevanje. Le-ta mora biti vodoneprepustna, odpadke pa bo treba odvažati na čistilno napravo ali na zemljišča izven varstvenih pasov. Transformatorji in kompresorske postaje morajo imeti lovilne jame za olje.
Vse prepovedi morajo biti objavljene na vidnih mestih.

Organizacija, ki upravlja jezero in koristniki drugih objektov, morajo pri vzdrževanju, kontroli in izvajanju raznih popravil upoštevati vse ukrepe, da se prepreči onesnaževanje jezera in okolice.

Ožji varstveni pas je namenjen za gozdarstvo, parke, drevesnice za gozdno in okrasno drevje ter grmovje, sadovnjake, vinograde ter kmetijstvo z omejenimi agrotehničnimi ukrepi.
Gradnja stanovanjskih objektov je dovoljena pod posebnimi pogoji, ki zagotavljajo zaščito površinskih vod in podtalnice.
Ožji varstveni pas je določen z mejo, ki poteka 500 m od kote, ki je določena za polnjenje jezera.

V ožjem varstvenem pasu je prepovedana:
– gradnja bencinskih črpalk, cistern za skladiščenje naftnih derivatov večjih od 5 m3, skladišč za nevarne in škodljive snovi, gradnja mehaničnih in avtomehaničnih delavnic, industrijskih objektov, živinorejskih farm, zakopavanje poginjenih živali, ureditev pokopališča in drugo;
– gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov, vikendov in garaž, razen kot nadomestna gradnja;
– izkoriščanje gramoza, peska in kamenja, nastavljanje strupov za ptice in druge živali, nekontrolirana uporaba gnojil in zaščitnih sredstev, nekontrolirano odlaganje gnoja, odpadkov, izpuščanje odpadnih vod v odprte jaške in vodotoka;
– tranzitni promet, zlasti z nafto, naftnimi derivati in drugimi nevarnimi in škodljivimi snovmi;
– uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih oglikovodikov, ceanovodikove kisline, fenola, krezola in drugih vodi škodljivih snovi.

V ožjem varstvenem pasu je dovoljena:
– adaptacija in nadomestna gradnja obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki izboljšuje higienske razmere in odgovarja splošnim načelom urejanja zemljišča in objektov znotraj varstvenega območja. Po izgradnji nadomestnega objekta je treba star objekt odstraniti;
– gradnja objektov za turizem, športno-rekreativno dejavnost in športni ribolov v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti;
– gradnja kanalizacije za odvod odpadnih in fekalnih vod, ki mora biti vodotesna in priključena na ČN Rogaška Slatina. Izjemoma in ob posebnih pogojih je dovoljena izgradnja kanalizacije s kompletno biološko čistilno napravo;
– gradnja gnojišč z vodotesnimi gnojnimi jamami za obstoječe gospodarske objekte v skladu s splošnimi načeli urejanja objektov znotraj varstvenega območja;
– gradnja vodovoda ob pogoju, da je urejena odvodnja na mestu porabe oziroma objekti v skladu s splošnimi zahtevami znotraj varstvenega območja;
– gozdarstvo in ekstenzivno kmetijstvo;
– cisterne za hrambo tekočih goriv in maziv morajo biti nameščene v betonskih lovilnih bazenih.

Širši varstveni pas je namenjen zaščiti Sotle in njenih pritokov gorvodno od akumulacije. Ta pas je namenjen urbanizaciji na območju Rogaške Slatine, Rogatca, Hum na Sutli in Prišlina ter kmetijstvu in gozdarstvu. Koriščenje prostora je dovoljeno v skladu z urbanističnimi načrti ob upoštevanju splošnih pogojev zaščite.
Širši varstveni pas se ujema z območjem povodja Sotle do profila pregrade Vonarje na reki Sotli.

Znotraj širšega varstvenega pasu je prepovedana gradnja nove industrije, ki ima težko razgradljive odpadne vode ali imisije, ki onesnažujejo okolje.
Prepovedano je izpuščanje odpadnih vod v vodotoke, jarke in suhe jarke, spreminjanje stanja na terenu, kar bi lahko povzročili plazenje, erozijo, nastanek hudournikov in tako povečanje naplavin v povodju.

V širšem varstvenem pasu je v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti dovoljena:
– gradnja in rekonstrukcija stanovanjskih, poslovnih, gostinskih, obrtnih, gospodarskih in industrijskih objektov s spremljevalnimi ureditvami ob pogoju, da je urejena odvodnja in čiščenje odpadnih vod v skladu s splošnimi pogoji zaščite ter, da se ob izgradnji in koriščenju objektov in naprav posveti vsa skrb zaščiti objekta;
– gradnja vodovoda ob pogoju, da je urejena odvodnja in čiščenje odpadnih vod ter drugi objekti komunalne infrastrukture;
– kmetijstvo z uporabo odgovarjajočih agrotehničnih ukrepov v neposredni bližini Sotle in njenih pritokov.

Zemljišča in objekte znotraj varstvenih pasov je treba urediti in zagotoviti splošne pogoje zaščite, in to:
-pomembni objekti in objekti, ki lahko ogrozijo kakovost vode morajo imeti izvedene ukrepe za zaščito pred havarijami in incidentnimi situacijami. Priključek na javno kanalizacijo mora biti izveden preko kontrolnega jaška, kjer bodo možne meritve količine in kakovosti izpuščene odpadne vode;
– na področju urbanizacije (Rogaška Slatina, Rogatec, Hum na Sutli in Prišlin) je treba zgraditi enovito javno kanalizacijo in čistilno napravo. Priporoča se mešan sistem kanalizacije z razbremenilniki, za manjša naselja ali dele naselij z nižjo stopnjo urbanizacije pa ločen sistem s priključkom na enovito kanalizacijo, oziroma s priključkom na samostojno biološko čistilno napravo;
– javna kanalizacija in priključki morajo biti izvedeni vodotesno, kar je treba preveriti s tlačnim preizkusom. Kjer ni pogojev za gradnjo javne kanalizacije, se lahko dovoli gradnja nepropustne triprekatne greznice z odvaža-njem in razprševanjem odplak po kmetijskih površinah. Pri tem ni dovoljeno izpuščati odpadnih vod v vodotoke, suha korita ali razprševati na način, ki bi lahko ogrozil kvaliteto vode v jezeru.
Obstoječe greznice in gnojišča je treba sanirati.
– centralna čistilna naprava Rogaška Slatina mora biti tako zgrajena, da bo možno povečati kapaciteto in stopnje čiščenja z ozirom na dejanske potrebe. Predvideti je možnost eleminacije fosfata in nitrata in možnost prečrpavanja efluenta nizvodno pod jezero;
– industrijske odpadne vode je treba pred izpustom v javno kanalizacijo očistititi do takšne mere, da le-te ne bodo škodile kanalizaciji in biološki čistilni napravi;
– skladišča za nevarne in škodljive snovi morajo biti zgrajena v skladu s pravilnikom o skladiščenju in transportu z le-temi snovmi;
– prostornina cistern za skladiščenje naftnih derivatov je lahko največ 40 m3 in skupna prostornina vseh cistern največ 200 m3;
– odlagališča odpadkov morajo biti tako urejena, da bo preprečeno onesnaženje voda;
– kmetijska obdelava zemljišč mora biti tako urejena, da se zmanjša erozija (terase, trajni nasadi). Gnojila in zaščitna sredstva je treba uporabljati v skladu z napotki agronomov in na tak način, da bo onemogočeno izpiranje le-teh v vodotoke in jezero. Uporaba gnojil in zaščitnih sredstev je prepovedana v 5 m pasu ob Sotli in njenih pritokih;
– pri izkoriščanju gozdov je treba upoštevati načrte za gospodarjenje z gozdovi, dela pa je treba izvajati tako, da ne bo ogrožena stabilnost terena, da se ne bo povečala erozija, pospešil nastanek hudournikov in da ne bo odnašalo listja in drugega materiala v jezero. Obstoječe hudournike je treba urediti in zgraditi prečne pregrade za zadrževanje materiala v povodju. Hudourniki ne smejo služiti za izvlačenje hlodovine.

Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas veljajo tudi za ostale varstvene pasove.
Meje varstvenih pasov morajo biti vidno označene.

Vsi koristniki zemljišč in objektov znotraj varstvenega območja so dolžni koristiti svoje objekte in zemljišča na tak način, da ne bo ogrožena kakovost vode in v skladu s tem odlokom.
Za saniranje obstoječih odlagališč odpadkov, neurejenih gnojišč, greznic, lovilcev olj ter raznih čistilnih naprav je treba pripraviti sanacijski program.
Ukrepe, ki so jih dolžni izvršiti posamezni koristniki zemljišč in objektov in terminski plan izvajanja potrdi izvršni svet pristojne občine na predlog organizacije, ki ji je poverjeno opravljanje Sotelskega jezera.

Sredstva za izvedbo skupnih zaščitnih ukrepov se bodo zagotovila z dogovorom vseh koristnikov, zainteresiranih organizacij in pristojnih organov občin in držav.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe v skladu z zakonskimi predpisi.
Kontrolo izvajanja tega odloka lahko zahteva tudi organizacija, ki ji je poverjeno opravljanje Sotelskega jezera.

Za kršenje določil tega odloka se bodo uporabljala določila zakona o vodah pristojne države.

Organizacija, ki ji je poverjeno upravljanje Sotelskega jezera, je dolžna skrbeti za vzdrževanje, kontrolo in koriščenje Sotelskega jezera v smislu določil tega odloka in drugih predpisov za zaščito vode.

Organizacija, ki ji je poverjeno upravljanje Sotelskega jezera, je dolžna obeležiti varstvene pasove v skladu z 18. členom tega odloka, urediti najožji varstveni pas in postaviti označbe s prepovedmi v skladu s tem odlokom v roku 2 let po sprejetju tega odloka.

Turistične organizacije in drugi bodoči koristniki prostora za dejavnosti, ki niso v nasprotju s tem odlokom, morajo izdelati strokovne podlage, ki bodo služile pristojnim upravnim organom in organizaciji, ki upravlja jezero, kot osnova za sprejemanje in izdajanje odločb o koriščenju prostora.

Izvršni sveti pristojnih občin bodo pripravili sanacijski program in ga uskladili z vsemi nosilci izvajanja zaščitnih ukrepov v roku 6 mesecev po sprejetju tega odloka.

Upravljanje, kontrolo in koriščenje hidrosistema Sotelsko jezero bo določeno s posebnim aktom, ki ga bodo izdali pristojni državni organi in prizadete občine.

Pristojne sanitarne inšpekcije so dolžne prevzeti vse mere za zaščito in sanacijo območja v skladu s tem odlokom.

Izvršne svete pristojnih občin se pooblašča, da po potrebi oziroma na predlog organizacije, ki upravlja jezero, izdajo navodila za izvajanje tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.