Skupščina občine Celje je na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 4. člena odloka o sestavi in pristojnosti zborov Skupščine občine Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine občine (Uradni list RS, št. 16/93 in 55/93) in 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93) na skupni seji zborov občinske skupščine dne 31. 8. 1994 sprejela

Odlok o javni snagi in videzu naselij v občini Celje (Uradni list SRS, št. 19/75, 28/80, 46/86), se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:

S tem odlokom se določajo:
1. načini in ukrepi za vzdrževanje snage na javnih in drugih površinah zaradi zagotavljanja higienskih pogojev za življenje na območju občine Celje (javna snaga),
2. ukrepi za zagotovitev primernega videza mesta in drugih naselij v občini (videz naselij),
3. ukrepi in načini za urejanje, vzdrževanje in varovanje javnih in drugih zelenih površin.

Za javne površine se po tem odloku štejejo: 1. ulice, pločniki, trgi in ceste, podvozi, nadvozi, mostovi, obrežja vodotokov;
2. železniške in avtobusne postaje, postajališča, avtobusne čakalnice, parkirni prostori, tržnice, telefonske govorilnice;
3. javni parki, drevoredi, zelenice, nasadi; zelenice ob javnih komunikacijskih poteh, ob zgodovinskih spomeniških objektih, ter posameznih turističnih objektih; varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom v nadaljevanju: javne zelene površine);
4. okolica javnih zaklonišč;
5. pokopališča;
6. kopališča.

S tem odlokom se poleg površin iz 2. člena urejajo tudi naslednje druge površine:
1. funkcionalna zemljišča stanovanjskega in poslovnega objekta (kot npr. dostopne poti, dovozi, parkirni prostori in podobno);
2. skupna funkcionalna zemljišča stanovanjskega in poslovnega objekta (kot npr. zelenice ob stanovanjskih blokih, otroška igrišča in podobno);
3. nezazidana stavbna zemljišča.

Za pooblaščene izvajalce se po tem odloku štejejo tisti usposobljeni izvajalci (pravne osebe in posamezniki), ki jim je bilo opravljanje določenih dejavnosti poverjeno s koncesijo ali drugo podobno pogodbo.

Za vzdrževanje javne snage na javnih površinah (2. člen) skrbijo pooblaščeni izvajalci, v primerih 2., 4. in 6. točke 2. člena pa lastniki teh površin.
Za vzdrževanje javne snage na površinah iz 3. člen tega odloka skrbijo lastniki.

Na površine iz 2. in 3. člena tega odloka je prepovedano:
1. odmetavati papir in druge smeti,
2. zlivati odpadne vode in tekoče odpadke,
3. odlagati smeti, odpadke, dračje in vejevje, gradbeni material, embalažo, dotrajana vozila in tehnične predmete ipd.
4. prati motorna in druga vozila,
5. odvajati vode iz zgradb in zemljišč,
6. opravljati kakršnakoli obrtniška dela brez posebnega dovoljenja upravnega organa pristojnega za komunalne zadeve.

Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške:
1. pri obnovi in gradnji objektov postaviti lovilne odre in zaščitne zavese, kolikor prihaja pri delu do prašenja,
2. očistiti gradbišče odpadkov, ki bi lahko onesnažili javne površine,
3. preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb,
4. skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni,
5. nalagati material na vozila tako, da se pri prevozu ne stresa po javnih površinah,
6. očistiti vozila pred odhodom z gradbišča,
7. uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da se ne raznaša na javne površine.

Prevozniki (pravne osebe in posamezniki) so dolžni pri prevozu goriva, odpadkov in drugih podobnih snovi zavarovati tovor tako, da ne povzroča smradu in prašenja in preprečiti stresanje takih snovi na javne površine.
Pri prevozu gramoza ali peska morajo prevozniki poskrbeti, da se z vozil ne izceja voda in ne stresa pesek na javne površine.
V primerih, ko prevoznik ne more preprečiti onesnaženja javne površine, mora le-to takoj očistiti.

Organizatorji prireditev in prodajalci pri stojnicah morajo skrbeti, da se javne površine ne onesnažujejo, po uporabi pa so dolžni le-te takoj očistiti in kadar je potrebno tudi razkužiti, ter vzpostaviti v prvotno stanje.

Če povzročitelj onesnaženja javne površine iz 8. in 9. člena tega odloka ne očisti in po potrebi ne razkuži takoj po onesnaženju oziroma uporabi, mora po naročilu. pristojne inšpekcije to storiti pooblaščeni izvajalec na stroške povzročitelja.

Na določenih območjih v naseljih ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev in perutnine.
Območja iz prvega odstavka tega člena so določena z odredbo o mejah območja na katerem ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev in perutnine (Uradni list SRS, št. 36/81).
Krmljenje golobov je dovoljeno le na posebej določenih mestih, ki morajo biti primerno urejena.
Mesta iz tretjega odstavka tega člena določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo.

Na javnih površinah iz 2. člena in drugih površinah iz 3. člena tega odloka je prepovedano voditi pse brez vrvice in jih puščati brez ustreznega nadzora. V primerih onesnaženja teh površin s pasjimi iztrebki morajo lastniki psov le-te takoj odstraniti.

Kopanje v vodotokih, jezerih in drugih stoječih vodah, za katere se ugotovi, da so higiensko oporečne ali kako drugače predstavljajo nevarnost za ljudi ni dovoljeno.
Vode iz prvega odstavka tega člena določi pristojna inšpekcija.

Na območjih, kjer je prepovedano kopanje, morajo biti postavljene opozorilne table.
Opozorilne table ob vodotokih in jezerih postavi vodnogospodarska organizacija, ob drugih stoječih vodah pa lastnik zemljišča, na katerem je stoječa voda.

Stalno odprte poslovne površine (kot npr. železniške in avtobusne postaje, kopališča, telefonske govorilnice ipd.) čistijo lastniki teh površin.
Če lastnik površine navedene v tem členu le-te ne čisti redno, jo mora očistiti pooblaščeni izvajalec, po naročilu pristojne inšpekcije na stroške lastnika.

Pločnike so dolžni redno čistiti pooblaščeni izvajalci oziroma lastniki zgradb in zemljišč, ob katerih so pločniki.
V zimskem času oziroma ob sneženju morajo biti pločniki očiščeni do 7. ure zjutraj.
Če lastnik zgradb in zemljišč ob katerih so pločniki ne očisti, jih očisti pooblaščen izvajalec po naročilu pristojne inšpekcije na stroške lastnika.

Cestne odtočne jaške v mestu in ostalih naseljih v občini mora čistiti pooblaščen vzdrževalec cest.

Pri prometnih nezgodah in v drugih podobnih primerih se mora z javnih površin takoj odstraniti umazanijo in oljne madeže in površino po potrebi razkužiti.
Javno površino očisti oziroma razkuži pooblaščen izvajalec na stroške povzročitelja.

Z območij, kjer je obvezen odvoz komunalnih odpadkov, odvaža odpadke pooblaščen izvajalec.
Nekatere vrste komunalnih odpadkov (kosovni odpadki, odpadni gradbeni material in kamenje iz manjših gradbenih posegov, vejevje, dračje) lahko odvažajo na javno odlagališče tudi lastniki odpadkov sami s predhodnim dogovorom upravljalca odlagališča o času in načinu prevzema pripeljanih odpadkov.

Odpadke se sme odlagati samo v posode za odpadke in na javna odlagališča.
Kdor odloži odpadke ali drug odpadni material izven posod za odpadke in odlagališča komunalnih odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti. Če tega ne stori, jih odstrani na njegove stroške pooblaščen izvajalec takoj, ko to odredi pristojna inšpekcija.
Če storilec ni znan, odstrani odpadke pooblaščen izvajalec na zahtevo pristojne inšpekcije in na stroške lastnika zemljišča.

Na območjih, s katerih je obvezen odvoz odpadkov, morajo lastniki komunalnih odpadkov le-te odlagati v tipizirane smetnjake oziroma kontejnerje.
Zbirna in odjemna mesta za komunalne odpadke določijo pooblaščeni izvajalci v soglasju z lastniki odpadkov.
Lastniki odpadkov so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih mestih ter dovoznih poteh do odjemnega mesta, sicer naj te očisti tisti, ki odpadke odvaža na stroške lastnika odpadka.
Pooblaščeni izvajalci so dolžni posode za odpadke čistiti in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi na stroške lastnikov odpadkov.

Na območjih, s katerih je obvezen odvoz odpadkov, morajo biti na javnih površinah nameščeni koši za odpadke.
Koše namesti pooblaščeni izvajalec, njihovo obliko, barvo in mesto postavitve pa določi v skladu s Katalogom mestne opreme občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora.
Koše za odpadke izpraznjuje in vzdržuje pooblaščeni izvajalec.

Pooblaščen upravljalec mora javno odlagališče za odpadke primerno vzdrževati. Način upravljanja in vzdrževanja javnega odlagališča se določi s poslovnikom o upravljanju in vzdrževanju odlagališča komunalnih odpadkov.

Izpraznjevanje greznic in odvoz fekalij lahko opravlja le pooblaščen izvajalec.
Fekalije se smejo prevažati samo v posebnih zaprtih vozilih, ki se izpraznijo na mestih, ki jih določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo.
Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko-tehničnim zahtevam.
Okolico greznice mora pooblaščeni izvajalec po izpraznitvi temeljito očistiti in razkužiti.

Zunanji del zgradb (pročelja, balkoni, vrata, izložbe, okna in podobno) morajo biti redno vzdrževani, tako da ne kvarijo videza naselja in okolja.

Redno vzdrževanje zunanjih delov zgradb obsega:
1. popravilo in obnovo pročelij,
2. popravilo strešnih žlebov z odtočnimi cevmi, popravilo snegobranov, prekritje strehe in podobno.

Ime, ki ga mora imeti v skladu s predpisi podjetje, samostojni podjetnik oziroma obrtnik (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) na svojem poslovnem prostoru (v nadaljnjem besedilu: napis) mora biti na pritličnem delu zgradbe, v kateri je poslovni prostor.

Namestitev napisa mora zavezanec priglasiti občinskemu upravnemu organu pristojnemu za urejanje prostora.

Zavezanec je dolžan napis vzdrževati, okvaro pa takoj odpraviti.

Zaradi javne ponudbe in priporočanja dejavnosti, proizvodov in storitev (reklamiranje) se lahko na zgradbah ali drugih primernih objektih in površinah nameščajo oziroma postavljajo stalni ali občasni reklamni elementi (v nadaljnjem besedilu: reklame).
Reklame iz prvega odstavka morajo biti nameščene v skladu z odlokom o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje reklam in plakatov ter o nameščanju in ravnanju z reklamami in plakati (Uradni list RS, št. 31/93). Višina takse pa je določena z odlokom o komunalnih taksah v občini Celje (Uradni list RS, št. 39/92).

Besedilo reklame mora biti napisano v slovenskem jeziku. Reklama sme za slovenskim besedilom vsebovati tudi besedilo v drugih jezikih, vendar mora biti tako besedilo napisano v najmanj dveh drugih jezikih.
Če reklama vsebuje besedilo tudi v drugih jezikih, mora zavezanec pri priglasitvi namestitve takšne reklame predložiti izjavo jezikovnega strokovnjaka, da je besedilo v drugih jezikih jezikovno pravilno napisano.

Plakati se lahko nameščajo samo na načine, ki so v skladu z odlokom o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje reklam in plakatov ter o nameščanju in ravnanju z reklamami in plakati (Uradni list RS, št. 31/93).

Organi oblasti lahko plakatirajo tudi na mestih, ki niso za to določena, kadar se obračajo na javnost v okviru izvrševanja svojih nalog.
Plakate oziroma razglase je potrebno odstraniti takoj, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili nameščeni.

Okolico zgradb, dvorišča, žive meje in podobno, ki mejijo na javne prometne in druge urejene javne površine morajo lastniki redno vzdrževati tako, da se doseže in ohrani primeren videz naselij.

Na območju občine je na javnih in drugih površinah (2. in 3. člen) prepovedano postavljanje vozil, prikolic, šotorov in podobnih objektov z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival. Prepovedano je tudi stalno ali začasno prebivanje v takih objektih.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za turistično taborjenje in taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo organizacije in društva in ne za bivanje oseb, ki sodelujejo pri potujočih prireditvah (cirkuške in artistične predstave in podobno), če so objekti postavljeni na površinah, ki so določene v te namene.

Investitor stanovanjskega, industrijskega ali drugega objekta javnega pomena je dolžan ob vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja predložiti investicijsko tehnično dokumentacijo (načrt zunanje ureditve) za ureditev zelene površine ob objektu, ki ga namerava graditi. Investicijsko tehnična dokumentacija obsega: – ureditveni načrt zelene površine,
– zasaditveni načrt zelene površine,
– stroške ureditve zelene površine.
K investicijsko tehnični dokumentaciji si mora pridobiti soglasje pooblaščene strokovne organizacije.

Dokler niso urejene zelene površine se, za investicijski objekt ne sme izdati uporabnega dovoljenja. Izjemoma se lahko izda uporabno dovoljenje, če je objekt zgrajen izven obdobja, ko je mogoča saditev rastlin in če investitor predloži pogodbo, da je pri usposobljenem izvajalcu naročil zasaditev predvidenih rastlin.

Investitorjem individualnih stanovanjskih hiš ni potrebno predložiti investicijsko tehnične dokumentacije iz 36. člena tega odloka pač pa morajo zelene površine v njihovi lasti, urediti v skladu z lokacijsko dokumentacijo.

Vzdrževanje javnih in drugih zelenih površin iz 2. in 3. člena tega odloka obsega:
– negovanje in obnavljanje zelenic, gozda, okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno,
– vzdrževanje in obnavljanje pešpoti, ograj, klopi in druge opreme,
– varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi.

Na javnih in drugih zelenih površinah (2. in 3. člen) je prepovedano sekanje, obrezovanje in odstranjevanje drevja ter vsaka sprememba namembnosti teh površin brez dovoljenja občinskega upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve.
Pred izdajo dovoljenja za posek ali obrezovanje drevja in grmovnic je potrebno pridobiti mnenje pooblaščene strokovne institucije.

Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na celotnem območju posega odstraniti plodno zemljo in jo deponirati v skladu z odlokom o ravnanju s plodno zemljo (Uradni list SRS, št. 2/88).
Izvajalec gradbenih del mora pred gradbenim posegom zavarovati pred poškodbami drevje in okrasno grmičevje, če ni v dovoljenju za lokacijo drugače določeno.
Po končani gradnji je izvajalec dolžan urediti zelene površine v stanje, kot je bilo pred posegom.

Na javnih in drugih zelenih površinah iz 2. in 3. člena tega odloka je prepovedano:
– trgati cvetje, uničevati drevje ali grmovje, žive meje ob javnih poteh, klopi, cvetlične posode, zaščitne ograje, igrala na otroških igriščih in druge naprave na teh površinah,
– voziti in parkirati motorna vozila in prikolice,
– prosto gibanje psov in onesnaževanje z njihovimi iztrebki,
– odlagati odpadke in smeti,
– spuščati odpadno vodo.

Lastniki nezazidanih zemljišč so dolžni zemljišče čistiti in vzdrževati (košnja in podobno), tako da so primernega videza in na njih ni odpadkov in drugega odpadnega materiala.

Pri čiščenju in urejanju zelenic ter obrezovanju dreves in grmičevja, je dolžan lastnik oziroma pooblaščen izvajalec odpadke takoj odstraniti.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo občinska straža in pristojne inšpekcijske službe.

Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če stori katero od dejanj navedenih v 6. členu,
2. če ravna v nasprotju z 7. členom,
3. če ravna v nasprotju z 8. členom,
4. če po uporabi javne površine temeljito ne očisti in po potrebi ne razkuži (9. člen),
5. če ne postavi opozorilne table v skladu s 14. členom,
6. če ne čisti stalno odprtih poslovnih površin in pločnikov, pa je zadolžen za njihovo čiščenje (15. in 16. člen),
7. če odloži odpadke ali drug odpadni material izven posod za odpadke in izven javnega odlagališča (20. člen),
8. če ravna v nasprotju z 21. členom,
9. če upravljalec javnega odlagališča ne vzdržuje primerno (23. člen),
10. če na določenem območju izpraznjuje greznice ali odvaža fekalije, pa za to ni pooblaščen (prvi odstavek 24. člena),
11. če prevaža fekalije v neprimernem vozilu ali prazni izven določenih mest (drugi odstavek 24. člena),
12. če okolice greznice po izpraznitvi temeljito ne očisti oziroma razkuži (četrti odstavek 24. člena),
13. če namesti napis brez priglasitve ali v nasprotju s podatki v priglasitvi (28. člen),
14. če napisa ne vzdržuje ali ne odpravi okvaro, takoj ko je mogoče (29. člen),
15. če besedilo reklame ni napisano v slovenskem jeziku in pod pogoji določenimi v 31. členu,
16. če ne vzdržuje redno okolice zgradbe, dvorišča, žive meje, ki mejijo na javno prometne in druge javne površine (34. člen)
17. če na javnih in drugih površinah postavi vozilo, prikolico ali šotore in podobne objekte z namenom, da bi v njih stalno ali začasno prebival (prvi odstavek 35. člena),
18. če seka, obrezuje ali odstranjuje drevje ter spremeni namembnost zelene površine brez dovoljenja pristojnega občinskega organa (prvi odstavek 40. člena),
19. če ravna v nasprotju z 41. členom,
20. če ravna v nasprotju z 42. členom,
21. če ne čisti in vzdržuje nezazidana stavbna zemljišča (43. člen),
22. če ne odstrani odpadkov nastalih pri obrezovanju dreves, grmičevja in urejanju zelenic (44. člen),
Z denarno kaznijo od 10.000 do 40.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka 46. člena.

Z denarno kaznijo do 5000 SIT se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prejšnjega člena in:
– če redi živino, drobnico, kunce in perutnino v območjih, kjer je to prepovedano (11. člen),
– če krmi golobe izven določenih mest (tretji odstavek 11. člena),
– če na javnih in drugih površinah vodi psa brez vrvice in ga pušča brez ustreznega nadzora in če v primerih onesnaženja teh površin s pasjimi iztrebki, le-teh ne odstrani (12. člen).

Do sprejetja kataloga mestne opreme odloča o zadevah iz 22. člena upravni organ, pristojen za urejanje prostora, na podlagi mnenja strokovne organizacije.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehata veljati odlok o omejitvi glede kopanja in o prepovedi pranja avtomobilov na določenih odsekih rek v občini Celje (Uradni vestnik Celje, št. 23-3,96/65) in odlok o napisih in reklamah ter razsvetljavi izložb v občini Celje (Uradni vestnik Celje, št. 23-239/68).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.