Na podlagi tretjega odstavka 17. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18 z dne 8. 4. 1994) izdaja minister za kulturo

Pri določanju višine dela plače za delovno uspešnost direktorja javnega zavoda na področju kulture (v nadaljnjem besedilu: direktorja) se upoštevajo naslednja merila: izpolnjevanje programa dejavnosti glede na povečan obseg in realizacijo nad pričakovano kvaliteto, povečanje obiskovalcev in uporabnikov storitev javnega zavoda in pridobljen obseg izvenproračunskih virov financiranja javnega zavoda.

Izpolnjevanje programa dejavnosti se vrednoti glede na povečan obseg realizacije po naslednjih kriterijih: Osnovna plača direktorja se lahko poveča za:
– 5% v primeru, da javni zavod izvede dogovorjeni program v povečanem obsegu za najmanj 7%,
– 7% v primeru, da javni zavod izvede dogovorjeni program v povečanem obsegu za najmanj 10%.
Ugotavljanje povečanega obsega realizacije dogovorjenega programa se nanaša na zadnje zaključeno leto, v gledaliških in glasbenih ustanovah pa na zadnjo zaključeno sezono in se upošteva za tekoče leto oziroma naslednjo sezono.

Izpolnjevanje programa dejavnosti se vrednoti glede na realizacijo nad pričakovano kvaliteto storitev javnega zavoda po naslednjih kriterijih:
Osnovna plača direktorja se lahko poveča za:
– 8% v primeru, da javni zavod izvede dogovorjeni program nad pričakovano kvaliteto storitev,
– 15% v primeru, da javni zavod izvede dogovorjeni program bistveno nad pričakovano kvaliteto.
Pri vrednotenju se kot priporočilo upošteva strokovna kritika.
Ugotavljanje izpolnjevanja programa glede na realizacijo nad pričakovano kvaliteto se nanaša na zadnje zaključno leto, pri gledaliških in glasbenih ustanovah na zadnjo zaključeno sezono, upošteva se za tekoče leto oziroma naslednjo sezono.

Povečanje števila obiskovalcev in uporabnikov storitev javnega zavoda se vrednoti po naslednjih kriterijih: Osnovna plača direktorja zavoda se lahko poveča za:
– 3% v primeru, da število obiskovalcev in uporabnikov storitev presega običajno obiskovanost,
– 5% v primeru, da število obiskovalcev in uporabnikov bistveno presega običajno obiskovanost.
Podatki se zajemajo za zadnje zaključeno leto oziroma sezono in upoštevajo za tekoče leto oziroma sezono.

Pridobivanje izvenproračunskih virov financiranja javnega zavoda se vrednoti po naslednjih kriterijih: Osnovna plača direktorja se lahko poveča za:
– 3% v primeru, da delež izvenproračunskih sredstev dosega od 3% do 5% celotnega prihodka javnega zavoda,
– 10% v primeru, da delež izvenproračunskih sredstev dosega od 5% do 10% celotnega prihodka javnega zavoda,
– 15% v primeru, da delež izvenproračunskih sredstev dosega od 10% do 25% celotnega prihodka javnega zavoda,
– 25% v primeru, da delež izvenproračunskih sredstev presega 25% celotnega prihodka javnega zavoda.
Podatki se zajemajo najmanj za zadnje zaključeno polletje in se uporabljajo najmanj za tekoče polletje.

Ovrednoteni kriteriji po 2., 3., 4. in 5. členu se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 30% osnovne plače direktorja tistega javnega zavoda, ki se financira le iz javnih sredstev oziroma 50% osnovne plače pri javnih zavodih, ki več kot 25% celotnega prihodka pridobijo na trgu.
Višino dela plače za delovno uspešnost direktorja se določi najmanj enkrat letno.
Svet zavoda lahko odloči, da če zavod posluje z izgubo, ki je nastala zaradi subjektivnih razlogov, direktor ni upravičen do dela plače za delovno uspešnost. Razloge za izgubo ugotovita ustanovitelj javnega zavoda in Ministrstvo za kulturo.

Prva ocenitev delovne uspešnosti se opravi za obdobje september-december 1994 na podlagi podatkov iz obdobja 1. 1. 1994 do 30. 8. 1994.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.