Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 6. člena odloka o organizaciji in delu Skupščine občine Tržič in njenih organov (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 54/93) je Skupščina občine Tržič na skupni seji dne 7. 9. 1994 sprejela

S tem odlokom se sprejema ureditveni načrt za območje Dovžanove soteske, ki ga je izdelal Razvojni zavod Domžale, prostorsko razvojni sektor, Ljubljanska 76, Domžale v aprilu 1994 pod številko projekta 38/93 in dopolnil na osnovi predlogov in pripomb z javne razgrnitve in javnih obravnav v juniju in juliju 1994 leta.

Ureditveno območje Dovžanove soteske se nahaja severno od mesta Tržič in je v osnovi namenjeno bivalnim, rekreacijsko-turističnim, kulturno-vzgojnim in znanstvenim dejavnostim.

Meja območja ureditvenega načrta poteka na vzhodni strani parcelne meje št. 681/3, ter v nadaljevanju poteka preko Vratnega vrha po parcelni meji št. 408/3 in naprej po jugovzhodni meji parcelne št. 892/3, ter se obrne v jugozahodno stran in poteka po južnem robu parcelne meje št. 892/2. ter ji dosledno sledi proti zahodu do ceste Tržič-Jelendol. Od ceste v nadaljevanju prečka Bistrico preko mosta na desni breg ter poteka po južni strani parcelne št. 850/1 in 849 in nato po zahodni strani parcelne meje št. 848. ter v nadaljevanju še parcelne meje št. 847/2. kjer doseže mejo k.o. Podljubelj in k.o. Lom pod Storžičem. V podaljšku poteka po južni in zahodni strani parcelne meje št. 620/4. Od stičišča s parcelno št. 838 le tej sledi po njenem zahodnem robu in hkrati odsečni meji 96 a do bližine Rjave peči. kjer se na oglišču odseka 96 b nadaljuje v isti smeri po parcelni meji št. 835/1 in parcelni meji št. 834. kjer se priključi k stari cesti na desnem bregu Bistrice v naselju Dolina. Od tam skrene po cesti proti JV približno 150 m. kjer nato prečka parcelno št. 840/1. 1026 in 681/10 ter nadaljuje potek po severni strani parcelne št. 681/3 v celotni do izhodiščne točke pod Vratnim vrhom.

Ureditveno območje Dovžanove soteske je glede na svoje značilnosti namenjeno naslednjim funkcijam:
a) znanstveno-raziskovalnim.
b) ekološkim.
c) krajinsko-oblikovnim.
d) pričevalnim.
e) kulturno-vzgojnim.
f) rekreacijsko-turističnim in
g) bivalnim.
ad a) odkritje izredno bogatega nahajališča raznovrstnih okamenin iz paleozojskega obdobja permija, specifične oblike vegetacije predvsem na silikatnih kremenovih konglomeratih in peščenjakih ter posebne geološke in tektonske razmere v preteklosti, ki so ustvarile poseben tip soteske z zanimivimi oblikami v apnencih določajo znanstveno-raziskovalno funkcijo ožjega in širšega območja Dovžanove soteske,
ad b) specifični pogoji in razmere v krajini ter sorazmerna neokrnjenost živalstva in rastlinstva določajo soteski veliko ekološko vrednost,
ad c) slikovitost soteske z navpičnimi stenami, apnenčastimi kamnitimi piramidami – turni in s še precej ohranjenim vodotokom Tržiške Bistrice s pregradnim slapiščem prek podornih blokov iz kremenovega konglomerata določa izjemno krajinsko – oblikovno funkcijo območja,
ad d) zgodovinska dogajanja in prometna lega določajo Dovžanovi soteski izjemno pričevalno funkcijo,
ad e) izjemne vrednote s področja geologije in paleontologije, značilnimi biotopi in kulturno-zgodovinske vrednote določajo kulturno-vzgojno. funkcijo,
ad f) značilne kompozicijske vrednosti poselitvenih struktur (Na Jamah, Čadovlje, višje ležeči zaselki oziroma gruče kmetij), skalne piramide, slikovitost vodnega in obvodnega sveta določajo specifičen rekreacijsko-turistični potencial,
ad g) konfiguracija širšega območja ter skopi ravninski predeli z možnostjo izrabe v kmetijske namene opredeljujejo tudi bivalno funkcijo delov območja, kjer se že nahajajo strnjeni kompleksi poselitve. Na območju strnjene poselitve so dopustne naslednje dejavnosti:
– stanovanja in kmetije – spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij: trgovine lokalne oskrbe, gostinstvo in turizem, storitve dejavnosti, ki ne motijo okolice.

Na osnovi opredelitve funkcij Dovžanove soteske se določajo pogoji in izraba območja, temelječi predvsem na določilih odloka o razglasitvi Dovžanove soteske za naravni spomenik (Uradni list SRS, št. 12/88), strokovnih osnovah za razglasitev Dovžanove soteske (Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, julij 1985) in smernicah za pripravo UN (Odbor za Dovžanovo sotesko, oktober 1992).
Z opredelitvijo posameznih ciljnih obiskovalcev kot so planinci, alpinisti, šolske skupine, geologi, ekologi in turisti se določa tudi konkretnejše aktivnosti v soteski. Obiskovalcem se omogoča nudenje ustreznih informacijskih podatkov z določitvijo objektov, ki se etapno prestrukturirajo v informacijska središča z minimalno gostinsko ponudbo, lokacije dodatnega geološkega stebra za celotno območje Karavank, ustreznih informacijskih tabel, smerokazov in panojev in parkirnih površin ob vstopu v sotesko.. Nadalje se določi izvedba razglednih, sprehajalnih in alpinističnih poti, počivališč, rekonstrukcije posameznih odsekov prometnic s preureditvijo, rušitvijo oziroma nadomestitvijo mostov, ureditev opazovalnih točk na odseku geološke poti skozi Dovžanovo sotesko (od 11 do 18), oblikovanje počivališč, dveh večnamenskih nadstrešnic in sanacija varovalnih ograj ob cesti.

Informacijski objekti: izvede se preoblikovanje objekta v Čadovljah s funkcijo informacijskega središča (glej grafični del UN), pri čemer se objekt sanira in ustrezno arhitektonsko oblikovno dopolni (konstruktivni posegi v notranjost, statična sanacija itd.). Ob njem se zgradi osnovni geološki steber za celotno območje Karavank in postavi označevalno – pojasnjevalno tablo. Objekt predstavlja izhodiščno točko ogleda Dovžanove soteske.
Poti: predvidene poti so razdeljene na lažje sprehajalno-razgledne poti, zahtevnejšo alpinistično v neposredni okolici piramid ter geološko pot.
Osnovna poteka od izhodišče točke v Čadovljah severno proti zaselku Na Jamah, vseskozi ob desnem bregu Tržiške Bistrice, s tem da se na zahtevnejših odsekih izvede dodatno urejena in varovana obhodna pot v kombinirano leseno-kovinski izvedbi. Ob poti so opredeljena počivališča oziroma razgledišča z informacijskimi oznakami in klopmi. Podrobni poteki poti so prikazani v grafičnem delu ureditvenega načrta.
Obstoječi objekti: dovoljene so spremembe namembnosti posameznih obstoječih objektov, gradnja nadomestnih objektov, vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije. Vsi posegi so možni izključno po predhodno pridobljenih smernicah pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Nadstrešnice, avtobusna postajališča: izvedba nadstrešnic za potrebe shranjevanja peska za posipanje zahtevnejših odsekov cest in parkiranja koles obiskovalcev ter nadstrešnic na avtobusnih postajališčih mora izhajati iz enotnih oblikovalskih izhodišč, skladno predlogu iz grafičnega dela ureditvenega načrta.
Mostovi: določa se enoten oblikovalski pristop k izvedbi mostov, pri čemer je potrebno obstoječe kovinske in betonske konstrukcije dopolniti z lesenimi oblikovnimi dodatki in ograje izvesti v lesu (le obhodne pešpoti so kombinacija s kovino). Nov most na Jamah se ustrezno razširi za traktorski promet. Obstoječ "Hudičev" most se odstrani, vse statično sporne podpore mostov pa se pred obnovo preveri in ustrezno statično in oblikovno sanira. Nad parkiriščem v Čadovljah se določa postavitev novega lesenega mostu.

Specifika območja urejanja zahteva dovoljevanje le takšnih posegov, ki zagotavljajo ekološko uravnotežen razvoj soteske. Zato je potrebno:
a) ločevanje razvoja vasi in zaselkov od neposredne bližine vodotoka,
b) ohranjati vse segmente naravne dediščine, zato je prepovedano:
– posegati v strugo in obrežje vodotoka brez predhodnega soglasja pristojnega ZVNKD ali hidroenergetsko izkoriščati. Izjemoma se lahko dovolijo vzdrževalni posegi in obnova obstoječih hudourniških in protierozijskih objektov, ter vzdrževalni posegi v strugi zaradi bočne in globinske erozije oziroma plazenja brežin in s tem v zvezi ogrožanja obstoječega odtočnega režima ter infrastrukturnih in ostalih objektov,
– odkopavati, lomiti ali razbijati kamnine in opravljati zemeljska dela; izjema so pooblaščene znanstvenoraziskovalne organizacije, ki pa so dolžne vsak poseg oziroma eventualni iznos kamnin prijaviti pooblaščeni organizaciji za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– odstranjevati, trgati in izkopavati, nabirati in poškodovati rastline, uničevati razne vegetacijske združbe,
– loviti ali nabirati, preganjati ali uničevati bivališča živali vseh vrst, razen divjadi, ki je podvržena lovnemu gospodarjenju,
– odlaganje ali odmetavanje gradiva in odpadkov vseh vrst, ter vsakršno mehanično ali kemično onesnaževanje,
– odstraniti, trgati ali izkopavati, nabirati in poškodovati zavarovane rastline (med zavarovanimi rastlinami uspeva Primula auricula) in uničevati vegetacijsko združbo Pinus silvestris Ptilium crista castrensis,
– odkopavati in odnašati okamnine,
c). maksimalno eliminirati možne negativne vplive prometnih tokov, emisije plinov, prašnih delcev v ozračje ter škodljivih nekontroliranih polucij v vodotok.

Naravna dediščina Dovžanove soteske je po strokovni presoji vseh vrednosti in po primerjavi z drugimi sorodnimi območji razglašena za naravni spomenik s. pomembno geološko, geomorfološko. hidrološko, gozdno, botanično in zoološko dediščino, katerih specifičen pomen je definiran v strokovnih osnovah za razglasitev.
Vse strokovne naloge v zvezi z varstvom Dovžanove soteske opravlja pristojni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Infrastrukturne ureditve morajo biti v splošnem izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, obenem pa morajo ustrezati zaščitnim zahtevam varstva pred požarom, zmanjšanja ogroženosti, erozije ter biti v skladu s pozitivno zakonodajo in predpisi.
Načrti komunalnih naprav in objektov morajo upoštevati zasnovo ureditvenega načrta in biti pred realizacijo potrjeni s strani pristojne naravovarstvene službe.

Prometno urejanje je v osnovi izvedeno s prometnico iz smeri Tržiča proti Jelendolu. Od tu se preko ustreznih saniranih mostov vrši oskrba naselij Čadovlje in Dolina. Urejanje mirujočega prometa obiskovalcev je določeno z izvedbo ustrezno dimenzioniranega parkirišča na levem bregu reke, severno od mostu v Čadovljah.
Peš poti se izvedejo tako. da omogočijo nemoteno funkcioniranje gozdnih poti in spravila lesa, obenem pa se izvedejo premostitve na vseh odsekih križanj s trasami hudournikov.

Za obstoječe elektro in PTT omrežje je dopustno redno vzdrževanje. Etapno je predvidena prestavitev elektro in PTT omrežja izven vidnega območja v ozki dolini zaradi varovanja vizualne podobe naravnega spomenika, pri čemer se bodo upoštevali vsi tehnični in ekonomski faktorji.
Kanalizacijski sistem se glede na specifično lego območja izvaja z izgradnjo dvoprekatnih neprepustnih ustrezno dimenzioniranih greznic ki se po potrebi praznijo po pooblaščeni komunalni organizaciji.
Predvideva se rekonstrukcija vseh vodovodov, ki so zaradi starosti in preobremenjenosti dotrajani.

Odpadki obiskovalcev se zbirajo v ustrezno oblikovanih koških za smeti, ki so postavljeni na parkirišču in pri info centru v Čadovljah in se sprotno praznijo. Komunalni odpadki se zbirajo na za to določenih lokacijah ob objektih v ustrezno dimenzioniranih posodah (kontejnerjih) in odvažajo na vnaprej določeno deponijo komunalnih odpadkov.

Faznost dela
1. faza
– izgradnja in obnova mostov
– zamenjava betonskih obcestnih stebričkov s kovinsko odbojno ograjo
– obnova tunela pri galerijah
2. faza
– ureditev okolice ob geološkem stebru
– postavitev lesenih klopi na že urejenih površinah
3. faza
– postavitev novega konzolnega mostu nasproti tunela in ostalih konzolnih premostitev
– ustrezna zaščita pred padajočim kamenjem na peš poti in prometnici
– odstranitev obstoječega Hudičevega mostu
4. faza
– sprememba namembnosti objekta v Čadovljah v informacijski center s sanitarijami
– ureditev parkirišča, peš poti in postavitev košev, klopi in informacijskih ter usmerjevalnih tabel
– na predelih, kjer pot prečka odprte travniške površine se ob njej postavi lesena ograja.
5. faza
– spremembe tras elektro in PTT omrežja
6. faza
– namestitev protiplaznih zaščit
– vse kovinske odbojne ograje se obleče v les
7. faza
– ureditev površin in postavitev novega lesenega objekta za pesek na drugi serpentini ter avtobusnega postajališča v Zg. Dolini
– nad parkiriščem v Čadovljah se preko Tržiške Bistrice postavi nov lesen most.

Ureditveni načrt je na vpogled zainteresiranim na pristojnem sekretariatu za urejanje prostora občine Tržič.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.