Na podlagi 36. člena v zvezi s 34. členom zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93) izdaja minister za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju z Ministrstvom za finance

Ta odredba določa načine ugotavljanja škode oziroma zmanjšanega donosa zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali zaradi drugih izrednih dogodkov na gozdnih zemljiščih.

Obseg škode in zmanjšan odnos se ugotavljata za posamezno gozdno parcelo po razvojnih fazah gozda:

Obseg škode v mlajših razvojnih fazah gozda se praviloma ugotavlja z vzorčenjem tako, da je ugotovljena mera zanesljivosti 90 odstotkov.
Obseg škode v starejših razvojnih fazah gozda se praviloma ugotavlja s popolno premerbo.

Škofa v mlajših razvojnih fazah (mladje, gošča, letvenjak) se ocenjuje po stopnjah poškodovanosti:
1. stopnja: poškodbe so take, da se iz preostalega mladja lahko vzgoji gozd, za kar so potrebni dodatni negovalni ukrepi;
2. stopnja: poškodbe so take, da so za sanacijo gozda potrebne spopolnitve mladja in dodatni negovalni ukrepi;
3. stopnja: poškodbe so take, da je potrebna popolna obnova.

Za zmanjšani vrednostni donos v mlajših razvojnih fazah gozda štejemo vrednosti, ki so odvisne od stopnje poškodovanosti in so enake:
pri 1. stopnji poškodovanosti: stroškom za dodatno nego,
pri 2. stopnji poškodovanosti: stroškom za spopolnjevanje in stroškom dodatne nege, povečanim za obresti za dobo starosti uničenega mladega gozda,
pri 3. stopnji poškodovanosti: stroškom, ki so potrebni za obnovo gozda, povečanim za obresti za dobo starosti uničenega mladega gozda.

Škoda v starejših razvojnih fazah gozda (drogovanjak, debeljak) se ocenjuje po stopnjah poškodovanosti:
1. stopnja: poškodbe so take, da poškodovanega drevja ni treba posekati, vendar bodo povzročile zmanjšan količinski in vrednostni prirastek;
2. stopnja: poškodbe so take, da je treba poškodovano drevje posekati;
3. stopnja: poškodbe so take, da je uničen celoten gozd, posekati je treba vse drevje.

Za zmanjšani vrednostni donos v starejših razvojnih fazah gozda se na podlagi stopnje poškodovanosti šteje:
pri 1. stopnji poškodovanosti: enoletni izpad donosa, merjen z izpadom prirastka na poškodovanem drevju;
pri 2. stopnji poškodovanosti: razlika med pričakovanim donosom poškodovanega drevja v dobi zrelosti, preračunanim na sedanjo vrednost in dejanskim donosom posekanega drevja;
pri 3. stopnji poškodovanosti: razlika med pričakovanim donosom gozda v dobi zrelosti, preračunanim na sedanjo vrednost, in dejanskim donosom posekanega gozda.

Vrednostni donos je razlika med prodajno ceno gozdnih lesnih sortimentov na kamionski cesti in stroški pridobivanja lesa, sečnje, spravila in manipulacije na kamionski cesti ter gradnje in vzdrževanja gozdnih vlak.
Pri stroških pridobivanja lesa se upoštevajo samo materialni stroški in amortizacija.
Za izračun stroškov se upoštevajo normativi, ki veljajo za gozdarstvo, in cene, ki so priznane za sofinanciranje gozdnogospodarskih del in proračuna Republike Slovenije.
Zmanjšan vrednostni donos se izraža v odstotkih od katastrskega dohodka gozdne parcele, na kateri je bil ugotovljen.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.