Na podlagi šestega odstavka 9. točke dogovora o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 socialni partnerji – predstavniki delojemalcev, delodajalcev in Vlade Republike Slovenije, soglasno, sprejemamo

Ekonomsko-socialni svet (v nadaljevanju: ESS) je tripartitni organ socialnih partnerjev v Republiki Sloveniji, ustanovljen z namenom obravnavanja vprašanj in ukrepov, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko in drugih vprašanj, ki zadevajo posebna področja dogovarjanja socialnih partnerjev v Republiki Sloveniji.

ESS spremlja stanje na ekonomskih in socialnih področjih, ga obravnava in oblikuje stališča in predloge v zvezi s temi področji in področji, ki imajo širok pomen za vse tri socialne partnerje.
Temeljna področja delovanja ESS so predvsem:
– socialni sporazum,.
– socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, kot so pokojnine, invalidnine, socialne pomoči, nadomestila in drugo,
– problematika zaposlovanja in delovnih razmerij,
– sistem kolektivnega dogovarjanja,
– cene in davki,
– ekonomski sistem in ekonomska politika
– pravna varnost;
– sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope,
– soupravljanje delavcev,
– sindikalne pravice in svoboščine.
Poleg področij, ki zadevajo tripartitno sporazumevanje, lahko ESS obravnava tudi druge zadeve, ki niso predmet tripartitnega sporazumevanja, se pa nanašajo na področje ekonomsko socialnih zadev.

ESS v okviru svojega delovanja:
– sodeluje pri pripravi zakonodaje ter daje mnenja in priporočila v zvezi z njo,
– daje pobude za sprejem novih ali spremembo veljavnih zakonov,
– oblikuje stališča in mnenja na delovna gradiva, osnutke in predloge uredb, odredb in zakonov,
– oblikuje stališča in mnenja k proračunskemu memorandumu in državnemu proračunu.
Svoje predloge, priporočila in mnenja ESS posreduje Državnemu zboru, Državnemu svetu, strokovni in širši javnosti.
Odločitve ESS zavezujejo organe in delovna telesa vseh treh socialnih partnerjev.

Tripartitna sestava ESS odraža enakopravno zastopanost treh socialnih partnerjev, in sicer predstavnikov delojemalcev, delodajalcev in vlade.
– ESS sestavlja 15 članov in njihovih namestnikov, od katerih ima vsak od socialnih partnerjev po 5 članov in njihovih namestnikov kot predstavnikov ESS.
Pravice in pooblastila namestnikov ESS so enake pravicam njihovih članov.
Sestava predstavnikov vsakega od socialnih partnerjev mora zagotavljati zastopanje interesov vsakega socialnega partnerja, ki je udeležen v tripartitnem socialnem dogovarjanju.
Vsak od socialnih partnerjev imenuje člane ESS in njihove namestnike za dobo treh let.
Nadomestne člane imenuje vsak socialni partner in o njihovem imenovanju obvesti druga dva socialna partnerja.

Predsednika in namestnika predsednika ESS imenuje ESS izmed svojih članov ali namestnikov, tako, da ima vsak od socialnih partnerjev enoletni predsedniški in namestniški mandat. Znotraj posameznega socialnega partnerja se člani lahko dogovorijo za delitev enoletnega mandata na posamezne krajše mandate.
Predsednik in namestnik predsednika ESS sta v vsakem mandatu iz iste partnersko socialne skupine.
Prvi predsednik in namestnik predsednika ESS sta iz vrst predstavnikov vlade. Za predsednika in namestnika predsednika ESS v drugem in tretjem mandatu se sporazumno dogovorita druga dva socialna partnerja.
Sekretar

Sekretarja ESS imenuje ESS na predlog katerega koli od socialnih partnerjev.
Sekretar ESS ni član ESS in ima status višjega upravnega delavca.
Sekretar ESS organizira delo ESS, skrbi za zbiranje in pripravo gradiv, sklice sej, vodenje zapisnikov, uresničevanje sklepov in odločitev ESS, vzdrževanje banke podatkov in informiranje.
Strokovno službo ESS organizira vlada, ki zagotovi tudi ustrezne pogoje za delo.
V prehodnem, obdobju opravi vlada, vse potrebne formalnosti za sklenitev delovnega razmerja s sekretarjem ESS. Pogoje in kriterije za zasedbo delovnega mesta sekretarja ESS opredeli ESS v skladu z zakonom o delavcih v javni upravi.

Z namenom priprave strokovnih podlag za odločanje v ESS lahko ESS ustanovi stalne ali občasne strokovne skupine, ki so praviloma sestavljene iz vrst neodvisnih strokovnjakov.

Seje ESS sklicuje in vodi predsednik ESS ali njegov namestnik.
Vabila za seje z gradivom za obravnavo na sejah se članom ESS in njihovim namestnikom posreduje praviloma pet dni pred sklicem seje,
Na sejah ESS praviloma ne obravnava točk dnevnega reda, za katere niso bila predhodno pripravljena in posredovana ustrezna gradiva. Obravnava je možna le v nujnih primerih, če se tako odloči ESS na začetku seje.
ESS se sestaja, na pobudo enega od socialnih partnerjev oziroma najmanj enkrat mesečno. Seje so praviloma redne, izjemoma pa so lahko korespondenčne. Če je korespondenčna seja neuspešna, se ista tematika uvrsti na prvo redno sejo ESS.
Na tekoči seji ESS se praviloma določi osnutek dnevnega reda za naslednjo sejo ESS.

V ESS se odločitve sprejemajo soglasno, pri čemer ima vsak od socialnih partnerjev ESS en glas.
V primeru, če ni soglasja med socialnimi partnerji, se pogajanja nadaljujejo do uskladitve. Rok za zaključitev pogajanj se določi na seji ESS pred pričetkom pogajanj in ne sme biti daljši od 30 dni.. Če tudi v tem primeru ne pride do soglasja, ESS o obravnavani tematiki ne more zavzeti skupnega stališča.
Če ni soglasja med člani enega od socialnih partnerjev, se le-ti med seboj pogajajo ločeno. Rok za zaključitev pogajanj se določi na seji ESS in ne sme biti daljši od 30 dni.
Praviloma vsak od socialnih partnerjev pride na sejo ESS z že usklajenimi stališči svojih članov do obravnave tematike. Vsak od socialnih partnerjev določi za posamezno obravnavano temo, ki je predvidena v dnevnem redu seje ESS, svojega poročevalca, ki zastopa predhodno usklajeno stališče svoje skupine. Ob tem pa ima vsak posamezni član ESS pravico do ločenega mnenja in komentiranja.

Seje ESS praviloma niso odprte za javnost. Izjemoma so lahko na sejo vabljeni predstavniki različnih interesnih skupin, ki jih zadeva obravnavana tematika. Izjemoma pa so lahko vabljeni tudi predstavniki javnih medijev ali posamezni neodvisni strokovnjaki, o čemer odloča ESS pred sklicem seje.
Skupna stališča in odločitve ESS se objavijo v Uradnem listu RS ali tudi v drugih glasilih, za katere se odloči ESS.
Zaradi tekočega informiranja javnosti o delu, ESS po vsaki seji posreduje komunike za javnost ali skliče tiskovno konferenco.

Za delovanje ESS zagotavlja finančna sredstva država iz proračunskih sredstev.

Pravila delovanja ESS se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.