Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o političnih strankah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. septembra 1994.

Politična stranka (v nadaljnjem besedilu: stranka), je združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oziroma kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike ter v organe lokalnih skupnosti.

Stranka deluje javno.
Javnost delovanja stranke se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o delovanju stranke.
Finančno in materialno poslovanje stranke mora biti javno.

V Republiki Sloveniji ne sme delovati stranka, ki ni registrirana v skladu z določbami tega zakona ali stranka, ki ima sedež v tujini.
Stranka ne sme delovati oziroma ustanavljati svojih organizacijskih oblik v gospodarskih družbah, v zavodih in drugih organizacijah ter v državnih organih.
Stranka ne sme delovati kot vojaško ali kot oboroženo združenje in je v ta namen ni dopustno ustanoviti.
V Republiki Sloveniji se ne sme registrirati niti delovati stranka, ki propagira nasilje, rušenje ustavne ureditve ali zahteva odcepitev kakšnega dela Slovenije, oziroma sicer namerava delovati ali deluje protiustavno.

Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi stranke (v nadaljnjem besedilu: ustanovna izjava).
Ustanovitelj stranke ne sme biti oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost.

Z ustanovno izjavo ustanovitelj izjavi svojo voljo o ustanovitvi stranke.
V ustanovno izjavo ustanovitelj vpiše:
– ime in priimek,
– podatke o datumu rojstva,
– državljanstvo,
– stalno oziroma začasno prebivališče,
– ime, skrajšano ime in kratico imena stranke,
– izjavo, da sprejema statut stranke in njen program. Podpis ustanovitelja na ustanovni izjavi mora biti overjen pri državnem organu oziroma pri notarju.

Članica oziroma član stranke lahko postane državljanka oziroma državljan, ki podpiše pristopno izjavo o članstvu v stranki, ob pogojih, ki jih določa ta zakon oziroma statut stranke.
V pristopni izjavi državljanka oziroma državljan navede svoje ime in priimek, rojstne podatke, stalno ali začasno prebivališče, funkcijo, poklic ter sedež zaposlitve oziroma druge podatke, če so določeni v statutu stranke.
Mladoletna oseba, ki je stara najmanj petnajst let, lahko postane članica oziroma član mladinske organizacije. v stranki, s pisno privolitvijo svojega zakonitega zastopnika pa lahko postane članica oziroma član stranke.
Stranka mora imeti register članic oziroma članov stranke.

Tujec oziroma tujka ne more postati članica oziroma član stranke oziroma član organov stranke, lahko pa postane, če tako določa statut stranke, častni član stranke.

Ime stranke, ki mora biti napisano v slovenskem jeziku, skrajšano ime in kratica imena ter znak stranke, se morajo bistveno in nedvoumno razlikovati od imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka druge, že registrirane stranke in ne smejo biti taki, da spravljajo ali bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto.
Stranka ima lahko samo eno ime, eno skrajšano ime, eno kratico imena in en znak.
V pravnem prometu sme stranka uporabljati le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.
Ime stranke, skrajšano ime, kratica imena in znak stranke ne smejo biti enaki ali podobni nazivom državnih institucij, pokrajin v državi in njihovim simbolom in kraticam, ki jih te uporabljajo.
Ime stranke ne sme vsebovati imena tuje države ali tuje stranke oziroma, tuje pravne ali fizične osebe.
V volilni kampanji in v kandidacijskem postopku lahko stranka uporablja le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.

Teritorialna organizacijska enota stranke lahko, v skladu s pravili, ki jih določa statut stranke, uporablja tudi dodatek k imenu stranke, iz katerega je razvidno, da gre za teritorialno organizacijsko enoto stranke.

Register strank (v nadaljnjem besedilu: register) vodi ministrstvo, pristojno za upravo (v nadaljnjem besedilu: registrski organ), ki izda predpis o registru ter o obrazcu ustanovne izjave iz 5. člena tega zakona.
Zahtevi za vpis v register je treba priložiti:
– 200 ustanovnih izjav,
– statut in program stranke,
– zapisnik ustanovnega zbora oziroma sestanka ali kongresa z navedbo izvoljenih organov stranke in funkcionarja, ki v skladu s statutom predstavlja oziroma zastopa stranko kot odgovorna oseba.
Podatki, vpisani v register, so javni.

Registrski organ označi zahtevo stranke za vpis v register z navedbo ure in datuma sprejema zahteve.
Če stranka pošlje zahtevo iz prejšnjega odstavka po pošti, priporočeno ali brzojavno, se dan in ura oddaje zahteve na pošto štejeta za dan in uro sprejema zahteve.
Če je zahteva stranke za vpis v register pomanjkljiva, pošlje registrski organ v desetih dneh stranki zahtevo za dopolnitev vloge. Če stranka vloge ne dopolni v roku 30 dni od sprejema zahteve za dopolnitev, se šteje, da je umaknila vlogo za vpis stranke v register.

Registrski organ izda odločbo o vpisu stranke v register.
Stranka postane pravna oseba z dnem vpisa v register.
Stranka začne delovati v skladu s tem zakonom in z drugimi predpisi z dnem, ko je vpisana v register.
Registrski organ objavi izrek odločbe o vpisu stranke v register v Uradnem listu Republike Slovenije. Stroške objave izreka odločbe plača stranka.

Registrski organ zavrne zahtevo stranke za vpis v register, če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tega zakona za vpis stranke v register.

Stranka se lahko združuje z drugimi strankami oziroma se lahko razdruži.
Stranka se v primerih iz prejšnjega odstavka vpiše v register oziroma se izbriše iz registra v skladu z določbami tega zakona.
V primeru združitve stranke z drugimi strankami zahtevi za vpis v register ni potrebno predložiti ustanovnih izjav iz 10. člena tega zakona.
Registrski organ zavrne zahtevo stranke za vpis v register ali za izbris iz. registra, če z aktom organa določenega v statutu stranke ni izkazano, da je urejeno nasledstvo stranke, ki po tem zakonu obsega ime, skrajšano ime, kratico imena, znak in program stranke.
Premoženjskopravna razmerja stranke se v primerih iz prvega odstavka tega člena urejajo v skladu s predpisi, ki urejajo nepravdni postopek pred sodiščem. Pri odločanju o premoženjskopravnih razmerjih strank sodišče upošteva število članov stranke ob združitvi oziroma razdružitvi ter število članov strank po združitvi oziroma po razdružitvi strank.
Registrski organ ne sme zavrniti zahteve stranke za vpis v register ali za izbris iz registra, če ugotovi, da stranka iz prvega odstavka tega člena nima urejenih premoženjskopravnih razmerij.

O spremembi in datumu spremembe imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka stranke ter o spremembi in datumu spremembe statuta, programa in sedeža, mora izvršilni organ stranke v 15 dneh obvestiti registrski organ in zahtevati vpis spremembe v register.
Registrski organ izda odločbo o vpisu spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka v register. Izrek odločbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Stroške objave izreka odločbe plača stranka.

Stranka, ki meni, da se ime, skrajšano ime, kratica imena in znak druge stranke ne razlikujejo bistveno in nedvoumno od njenega že prej registriranega imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka ter spravljajo oziroma bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto, ima pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu druge stranke v register ter zahtevati izbris stranke iz registra.
Državne institucije in pokrajine v državi imajo pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu stranke v register ter zahtevati izbris stranke iz registra, če menijo, da so ime, skrajšano ime, kratica imena in znak stranke enaki ali podobni njihovim nazivom, simbolom in kraticam, ki jih le-te uporabljajo.
Rok za vložitev tožbe iz prejšnjih odstavkov je 30 dni od objave izreka odločbe o vpisu stranke v register v Uradnem listu Republike Slovenije.

Registrski organ izbriše stranko iz registra:
– če ustavno sodišče odloči, da so delovanje oziroma akti stranke protiustavni;
– če sodišče odloči, da se ime, skrajšano ime, kratica imena in znak stranke bistveno in nedvoumno ne razlikujejo od imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka stranke, ki je že prej vpisana v register strank ali so taki, da spravljajo ali bi utegnili spraviti državljanke oziroma državljane v zmoto;
– če sodišče odloči, da so ime, skrajšano ime, kratica imena in znak stranke enaki ali podobni nazivom državnih institucij in pokrajin v državi in njih simbolom in kraticam, ki jih le-te uporabljajo;
– če se stranka združi v novo stranko.
O izbrisu iz prejšnjega odstavka registrski organ obvesti stranko.
Registrski organ začne postopek za izbris stranke iz registra:
1. na zahtevo stranke;
2. če ugotovi, da je bil vpis stranke v register opravljen na podlagi neresničnih podatkov;
3. če ugotovi, da v roku enega leta po izteku mandatne dobe, določene s statutom, stranka ni izvolila svojih organov;
4. če ugotovi, da stranka dvakrat zaporedoma ne sodeluje na volitvah v državni zbor ali v organe lokalne skupnosti.
Registrski organ obvesti stranko o začetku postopka za izbris iz registra ter jo povabi, naj se v določenem roku o tem izjavi.
Registrski organ odloči o izbrisu stranke iz registra v primerih iz tretjega odstavka tega člena z odločbo. Stranko se iz registra izbriše, ko postane odločba izvršljiva.
Izbris stranke iz prvega odstavka tega člena iz registra in izrek odločbe o izbrisu stranke iz prejšnjega odstavka se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za vpis in izbris stranke iz registra se uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku, če ta zakon ne določa drugače.
Premoženje oziroma sredstva strank, ki jih je stranka pridobila iz proračuna, se z dnem izbrisa stranke iz registra, prenesejo na proračun.

Stranka ima statut in program.
Statut stranke mora določiti:
1. ime, skrajšano ime, kratico imena, znak in sedež stranke;
2. notranjo oziroma teritorialno organiziranost stranke;
3. pravice in dolžnosti članice oziroma člana stranke;
4. postopek in organ, ki določa kandidatke oziroma kandidate za volitve v državni zbor in za predsednico oziroma predsednika republike ter kandidatke oziroma kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti;
5. način zagotavljanja enakih možnosti obeh spolov pri določanju kandidatk in kandidatov za volitve iz 4. točke tega člena;
6. postopek odločanja o prenehanju stranke oziroma postopek odločanja o združitvi ali razdružitvi stranke;
7. postopek in organ stranke, ki ureja premoženjskopravna razmerja stranke v primeru izbrisa stranke iz registra oziroma v primeru združitve ali razdružitve stranke;
8. odgovornost za materialno in finančno poslovanje stranke;
9. mandatno dobo članov organov stranke;
10. postopek sprejemanja in spreminjanja statuta oziroma programa stranke.

Stranka mora imeti organ predstavnikov vseh članic oziroma članov stranke in izvršilni organ stranke.
Statut stranke lahko določi tudi ustanovitev drugih organov stranke.

Stranka pridobiva sredstva iz:
1. članarine;
2. prispevkov zasebnikov, pravnih in fizičnih oseb;
3. prihodkov od premoženja;
4. daril;
5. volil;
6. proračuna;
7. dobička iz dohodka podjetja katerega lastnik je. Podjetje iz 7. točke prejšnjega odstavka sme opravljati le kulturno oziroma založniško dejavnost.
Letni prihodki stranke iz 3. in 7. točke prvega odstavka tega člena ne smejo presegati 20% od zneska vseh letnih prihodkov stranke.
Presežek prihodkov stranke iz 3. in 7. točke prvega odstavka mora stranka, v 30 dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto, nameniti v dobrodelne namene ter o tem obvestiti državni zbor. Obvestilo se objavi v glasilu državnega zbora.
Mladinska organizacija iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, ki ima status izvajalca programa nacionalnih mladinskih organizacij, lahko pridobiva sredstva za sofinanciranje programov in delovanja mladinskih organizacij.
Prepovedano je pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih zasebnikov, fizičnih in pravnih oseb, iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine, iz volil in daril iz tujine oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev ali opravljanje storitev za stranko iz tujine.

Pravne in fizične osebe ter zasebniki lahko prispevajo prispevke za stranko. Prispevek za stranko je po tem zakonu tudi vsaka brezplačna storitev za stranko oziroma opravljanje storitev za stranko ali prodaja izdelkov stranki pod pogoji, ki stranko postavljajo v bolj ugoden položaj kot druge koristnike storitev pravnih in fizičnih oseb ter zasebnikov oziroma, kot kupce izdelkov teh oseb.
Pravna oseba ali zasebnik, ki opravi storitev za stranko ali ji proda izdelek, mora stranki izstaviti račun, ne glede na to, kdo je plačnik storitve ali na ceno izdelka oziroma ne glede na to, da je storitev opravljena ali izdelek dan brezplačno.
Prispevki iz prvega odstavka tega člena ne smejo v skupnem znesku v enem letu presegati desetkratne povprečne mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko za to leto.
Če prispevki iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena v skupnem znesku za leto, za katero se dela poročilo o finančnem poslovanju stranke, presegajo trikratno povprečno mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Zavoda Republike Slovenije statistiko za leto, morajo biti v poročilu navedeni podatki o firmi in sedežu pravne osebe oziroma ime, priimek in naslov fizične osebe oziroma zasebnika in naziv njegove firme ter višina skupnega letnega prispevka, ki ga je zasebnik oziroma pravna ali fizična oseba prispevala.

Stranka, katere kandidatke oziroma kandidati so bili na zadnjih volitvah izvoljeni v državni zbor, ima pravico do sredstev iz proračuna glede na število dobljenih glasov v vseh volilnih enotah na zadnjih volitvah v državni zbor.
Stranka iz prejšnjega odstavka ima pravico do sredstev iz proračuna za vsak dobljen glas na volilnega upravičenca v višini 30 tolarjev. Znesek se dodeljuje stranki mesečno.
Znesek iz prejšnjega odstavka se mesečno usklajuje z indeksom rasti drobnoprodajnih cen po zadnjih znanih podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko.

Stranke morajo državnemu zboru do 31. marca tekočega leta predložiti finančno poročilo o poslovanju stranke za preteklo leto, ki mora vsebovati vse prihodke in odhodke stranke ter zlasti vire prihodkov stranke v skladu z računovodskimi predpisi. V tem poročilu morajo biti posebej prikazani podatki iz četrtega odstavka 22. člena tega zakona in podatki o stroških volitev. V poročilu mora biti navedeno tudi premoženje stranke in posebej morajo biti opisane vse spremembe premoženja, vključno z navedbo virov sredstev za povečanje premoženja, v kolikor to povečanje presega skupni znesek petih povprečnih bruto plač na delavko oziroma delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko v letu, za katerega se piše poročilo. Pred oddajo poročila državnemu zboru mora poročilo pregledati in oceniti Računsko sodišče Republike Slovenije; zapis o pregledu pa se kot priloga priloži poročilu.
Predsednik državnega zbora lahko zahteva dopolnitev poročila iz prejšnjega odstavka, če ni sestavljeno v skladu z določbo tega člena in določi tudi rok, v katerem mora le-to biti dopolnjeno.
Finančno poročilo iz prvega odstavka tega člena se mora objaviti v glasilu državnega zbora.

Državni organ, javni zavodi, javna podjetja, organi lokalnih skupnosti, humanitarne organizacije, verske skupnosti kot tudi gospodarske družbe, v katere je vložen javni kapital v višini najmanj 50%, ne smejo financirati strank.

Lokalne skupnosti lahko, v skladu s tem zakonom, financirajo stranke.
Pristojni organ občine lahko določi, da stranka dobi mesečno po največ 30 tolarjev za vsak dobljeni glas na volitvah za občinski svet oziroma za župana.

Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona opravlja ministrstvo, pristojno za upravo, če z zakonom ni drugače določeno.

Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek stranka:
1. ki deluje, ni pa vpisana v register v skladu z določbami tega zakona oziroma, ki ima sedež v tujini (prvi odstavek 3. člena);
2. ki ustanovi svoje organizacijske oblike v gospodarskih družbah, v zavodih in v drugih organizacijah ter v državnih organih (drugi odstavek 3. člena);
3. ki deluje kot vojaško ali kot oboroženo združenje (tretji odstavek 3. člena);
4. ki v stranko včlani mladoletnika, ki ni star najmanj 15 let, brez privolitve njegovega zakonitega zastopnika (tretji odstavek 6. člena);
5. ki včlani tujca v stranko oziroma v organe stranke imenuje ali izvoli tujca (7. člen);
6. ki v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka (tretji odstavek 8. člena);
7. ki v predvolilni kampanji in v kandidacijskem postopku ne uporablja le svojega registriranega imena, kratice imena in znaka (šesti odstavek 8. člena);
8. ki ne vloži pravočasno zahteve za vpis v register oziroma za izbris iz registra glede na spremembe statusa iz prvega odstavka 14. člena tega zakona;
9. ki v tridesetih dneh po sprejemu finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto, ne nameni presežka prihodkov stranke v dobrodelne namene ter o tem ne obvesti državnega zbora (četrti odstavek 21. člena);
10. ki pridobi sredstva iz prispevkov tujih zasebnikov, fizičnih in pravnih oseb, iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine, iz volil in daril iz tujine ali kakorkoli drugače pridobi sredstva iz tujine oziroma so bile v njeno korist iz tujine opravljene kakršnekoli storitve (šesti odstavek 21. člena);
11. ki pridobi sredstva iz nedovoljenih virov oziroma v nasprotju z določbami 22. člena;
12. ki do 31. marca tekočega leta državnemu zboru ne predloži finančnega poročila o poslovanju stranke za preteklo leto (prvi odstavek 24. člena);
13. če pridobi od iste pravne ali fizične osebe ter zasebnika v enem letu sredstva v višini, ki presegajo desetkratno povprečno mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko za to leto (tretji odstavek 22. člena).
Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznujejo za prekršek javni zavod, javno podjetje, organ lokalne skupnosti, humanitarna organizacija, verska skupnost kot tudi gospodarska družba, v katere je vložen javni kapital v višini najmanj 50%, če financirajo stranko (25. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali zasebnik:
– ki opravi storitev za stranko ali proda izdelek stranki brez izstavitve računa stranki (drugi odstavek 22. člena);
– ki prispeva stranki sredstva v višini, ki presegajo desetkratno povprečno mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko za to leto (tretji odstavek 22. člena).

Za prekršek iz četrtega in šestega odstavka 21. člena tega zakona ter za prekršek iz 25. člena tega zakona se izreče poleg denarne kazni tudi varstveni ukrep odvzema sredstev, ki so predmet prekrška.

Registrski organ v roku enega meseca od dneva uveljavitve tega zakona vpiše v register kot stranke tiste politične organizacije, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor dobile poslanske mandate.
Stranke iz prejšnjega odstavka morajo v roku šestih mesecev od dneva vpisa v register uskladiti svoje akte z določbami tega zakona ter jih poslati registrskemu organu, sicer se jih izbriše iz registra.

Politična organizacija mora v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona vložiti zahtevo za vpis v register v skladu s tem zakonom.
Politična organizacija iz prejšnjega odstavka lahko kot stranka ohrani svoje ime, skrajšano ime, kratico imena in znak.
Če politična organizacija v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona ne vloži zahteve iz prvega odstavka tega člena, preneha delovati.
Premoženje oziroma sredstva političnih organizacij iz prejšnjega odstavka oziroma strank iz prvega odstavka 32. člena tega zakona, na katerem so imele te organizacije pravico uporabe in so jih pridobile iz proračuna, se prenese na proračun.

Na Republiko Slovenijo in lokalne skupnosti se z dnem uveljavitve tega zakona prenesejo tiste nepremičnine političnih strank, ki so jih te pridobile kot pravni nasledniki bivših družbenopolitičnih organizacij, razen kolikor so jih te pridobile, ali povečale njihovo vrednost iz lastnih sredstev teh organizacij in kolikor zakon ne določa drugače. Za lastna sredstva se šteje članarina, prostovoljni prispevki fizičnih oseb in prostovoljno delo.
Bivše družbenopolitične organizacije iz prejšnjega odstavka so Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva in Zveza socialistične mladine Slovenije.
Pravno nasledstvo organizacij iz prejšnjega odstavka se glede premoženjskih razmerij ureja v skladu s predpisi, ki urejajo nepravdni postopek pred sodiščem.

Financiranje strank se v skladu z določbo 23. člena tega zakona prične s 1. januarjem 1995.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o političnem združevanju (Uradni list SRS, št. 42/89 in Uradni list RS, št. 35/90), razen določb 21. člen, ki prenehajo veljati 1. januarja 1995.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati predpisi, izdani na podlagi zakona iz prejšnjega odstavka.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.