Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/94) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo Vlada Republike Slovenije določa pogoje za podelitev koncesije za gospodarsko izkoriščanje izvirske pitne vode iz izvira, ki se nahaja v cestnem predoru Karavanke na Hrušici pri Jesenicah med stac. 2950 in 3080 (v nadaljevanju: izvir) v skladu s 3. členom te uredbe.
Koncesionar pridobi s koncesijo izključno pravico gospodarsko izkoriščati izvir v obsegu 30 1/sek, ne glede na njegovo izdatnost.
Koncesija, podeljena na podlagi te uredbe, se lahko omeji ali odvzame pod pogoji in na način, določen s to uredbo.

Koncesionar je dolžan najkasneje v enem letu po podpisu koncesijske pogodbe predložiti koncedentu poročilo o vplivih gospodarskega izkoriščanja vodnega izvira na okolje v skladu s 56. členom zakona o varstvu okolja na podlagi meddržavne pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.

Koncesionar lahko v zvezi s pravico do gospodarskega izkoriščanja vodnega vira opravlja naslednje dejavnosti:
– polnjenje vode v različne oblike embalaže (plastenke, sode, cisterne ipd.),
– proizvodnja in distribucija vode,
– proizvodnja osvežujočih pijač,
– proizvodnja mineralne vode,
– cevovodni transport vode,
– proizvodnja in polnjenje alkoholnih pijač.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji,
– da je registriran za opravljanje dejavnosti iz 3. člena te uredbe in
– da razpolaga z ustrezno tehnologijo in znanjem za opravljanje dejavnosti iz 3. člena te uredbe.

(pogoji za koncesijo)
Koncesija se lahko podeli koncesionarju iz prejšnjega člena, ki poleg z zakonom predpisanih pogojev še:
– zagotovi ukrepe, da predvideni poseg v prostor ohrani obstoječe razmere v največji možni meri,
– zagotovi ukrepe za upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti ter dognanj sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov in naprav,
– zagotovi ukrepe ohranjanja in varovanja naravne in kulturne dediščine v največji možni meri,
– zagotovi ustrezno opremljenje in zaščito črpališča vode ter izgradnjo povezave (cevovod) med črpališčem in proizvodnim obratom – polnilnico vode, najkasneje v dveh letih po podpisu koncesijske pogodbe,
– zagotovi ukrepe, da bo dejavnost gospodarskega izkoriščanja izvira potekala v okviru predpisanih standardov in normativov,
– zagotovi povrnitev morebitnih vloženih sredstev drugih vlagateljev v ta izvir, razen v primeru, ko je vlagatelj koncedent,
– zagotovi ukrepe za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije tako, da ni ogrožena substanca in naravna vloga izvira,
– zagotovi ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega in nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobnejše določijo v koncesijski pogodbi.

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.

Koncedent ima poleg pravic, ki izhajajo iz zakona in te uredbe tudi naslednje pravice:
– pravico določiti pogoje pridobivanja vode v primerih izjemnih ekoloških razmer ali druge višje sile,
– pravico določiti ceno vode za čas trajanja razmer iz prejšnje alinee,
– predkupno pravico do vse načrpane vode.

Koncesija za izkoriščanje naravnega vira iz 1. člena te uredbe se podeli za dobo trideset let, pri čemer se po poteku časa lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe.

Koncesija za gospodarsko izkoriščanje izvira se nanaša na vodozbirno območje tega izvira, ki se nahaja nad izvirom na območju Hruške planine nad Hrušico pri Jesenicah v približni izmeri 4 km2.

Plačilo za gospodarsko izkoriščanje se podrobneje določi s koncesijsko pogodbo.
Plačilo za koncesijo iz prvega odstavka tega člena se razdeli med Republiko Slovenijo in občino, na območju katere se nahaja izvir, in sicer v razmerju 40:60 v korist občine.
Prihodki iz prejšnjih odstavkov tega člena so vir proračuna Republike Slovenije oziroma sklada za okolje občine ali občinskega proračuna, če občina sklada za okolje ni ustanovila.

Nadzor nad zakonitostjo dejavnosti koncesionarja izvršujejo pristojni inšpekcijski organi.
Nadzor nad finančnim poslovanjem koncesionarja izvršujejo pooblaščene organizacije.
Nadzor nad izkoriščanjem vodnega vira, ki je predmet koncesije, nadzoruje Ministrstvo za okolje in prostor in obsega upravni in vodnogospodarski inšpekcijski nadzor.

Koncesija preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
2. z odkupom koncesije,
3. z odvzemom koncesije,
4. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

(prenos objektov in naprav) Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave, namenjeni za gospodarsko izkoriščanje izvira in ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Načini in pogoji prenosa objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena v last koncedenta se uredijo s koncesijsko pogodbo.

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije.

Koncesija na naravnem viru se podeli na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis izvede Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda.
O izbiri koncesionarja odloči Vlada Republike Slovenije.
Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj prijavi samo en ponudnik.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis obvezno vsebuje:
– predmet koncesije,
– pogoje za koncesijo,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– elemente, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– pričetki in trajanje koncesije,
– navedbo zahtevanih strokovnih podlag, ki jih zagotovi prijavitelj,
– rok za predložitev prijav,
– rok za izbor koncesionarja,.
– merila in postopek za izbor koncesionarja,
– navedbo prednostnih meril, ki bodo vplivala na izbor,
– rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
– odgovorno osebo za dajanje informacij med razpisom.

Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena prijava.
Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin.
Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.