Na podlagi 8. in 36. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91) ter sklepa Vlade Republike Slovenije o pogojih dodeljevanja proračunskih sredstev za financiranje ustanoviteljskih obveznosti zavodom, ki opravljajo raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 17/93), izdaja minister za znanost in tehnologijo

S tem pravilnikom se določa način zbiranja podatkov za ugotavljanje stanja v raziskovalni dejavnosti, način izkazovanja podatkov ter merila za izvedbo ocenjevanja kakovosti raziskovalne dejavnosti.

Javni zavodi, zavodi s pravico javnosti, zavodi (v nadaljevanju: zavodi) ter organizacije, ki opravljajo raziskovalno dejavnost in se financirajo z javnimi sredstvi, uredijo v svojih aktih postopek ocenjevanja kakovosti raziskovalne dejavnosti, na podlagi meril, ki jih določa ta pravilnik.

Ministrstvo za znanost in tehnologijo (v nadaljevanju: ministrstvo) ocenjuje kakovost raziskovalne dejavnosti zato, da si pridobi podlage in podatke za odločanje o:
– financiranju raziskovanja,
– ustreznosti raziskovalnih skupin, zavodov ter organizacij za opravljanje raziskovalne dejavnosti in
– razvoju znanstvenih področij.

Ministrstvo ugotavlja stanje in kakovost raziskovalne dejavnosti v zavodih s tem, da ocenjuje raziskovalno dejavnost v raziskovalnih skupinah, ki so Organizirane tako, da imajo:
– vodjo in nosilno jedro raziskovalcev;
– raziskovalni program na področju svojega delovanja;
– raziskovalno opremo, ki omogoča raziskovanje na ravni znanstvene relevance v danem trenutku;
– dostop v mednarodno komunikacijsko omrežje;
– status organizacijske enote s samostojnim obračunom v internih aktih;
– zagotovljene druge delovne pogoje znotraj pravne osebe.

Ministrstvo ugotavlja stanje in kakovost raziskovalne dejavnosti v drugih organizacijah, ki za opravljanje raziskovalne dejavnosti pridobivajo del sredstev iz javnih sredstev s tem, da ocenjuje raziskovalno dejavnost v raziskovalnih skupinah, ki so organizirane tako, da imajo:
– vodjo in nosilno jedro raziskovalcev ter razvijalcev;
– raziskovalni in razvojni program na področju svojega delovanja;
– raziskovalno opremo, ki omogoča raziskovanje na ravni razvojne relevance v danem trenutku;
– dostop v mednarodno komunikacijsko omrežje;
– status organizacijske enote s samostojnim obračunom v internih aktih;
– zagotovljene druge delovne pogoje znotraj pravne osebe.

Ministrstvo pridobiva podatke za spremljanje in ocenjevanje stanja ter kakovosti raziskovalne dejavnosti, določene s tem pravilnikom na podlagi obrazcev in vprašalnikov, ki jih določi minister.
Obdelava osebnih podatkov je dopustna v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.
Zavodi in organizacije so dolžni sproti ažurirati podatke.

Na podlagi pridobljenih podatkov vodi ministrstvo naslednje evidence:
– evidenco raziskovalcev;
– evidenco raziskovalnih skupin;
– evidenco zavodov in drugih organizacij:

V evidenci raziskovalcev se vodijo naslednji podatki:
– datum in zaporedna številka vpisa,
– identifikacijski podatki,
– podatki o izobrazbi in znanjih,
– podatki o zaposlitvi,
– področje dela,
– podatki o rezultatih raziskovalnega dela,
– podatki o nazivu ter komisiji, ki ga je podelila,
– podatki o raziskovalni skupini v katero je vključen.
Podatki, ki se nanašajo na naziv se oblikujejo na način določen s tem pravilnikom.
Zavodi so dolžni bibliografske podatke o raziskovalcih voditi tako, da so vključeni v sistem COBISS.

Raziskovalci so razvrščeni v naslednje znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive:

Znanstveni nazivi:                       Strokovno-raziskovalni oziroma
                                         razvojni nazivi:
Mlajši raziskovalci:
– asistent (raziskovalec, dipl. inž.)    – asistent, razvijalec
– asistent z magisterijem                – višji asistent, višji razvijalec
– asistent z doktoratom                  – višji strokovno-raziskovalni
                                         asistent, samostojni razvijalec
 
Starejši raziskovalci:
– znanstveni sodelavec                   – strokovno-raziskovalni sodelavec,
                                         razvojni sodelavec,
– višji znanstveni sodelavec             – višji strokovno-raziskovalni
                                         sodelavec, višji razvojni sodelavec,
– znanstveni svetnik                     – strokovno-raziskovalni svetnik,
                                         razvojni svetnik

Izvolitev v posamezni naziv opravi organ zavoda oziroma organizacije določen s splošnimi akti zavoda oziroma organizacije na podlagi pogojev, za razvrstitev v posamezni naziv.
Pogoji za razvrstitev v posamezni naziv:
1. a)b) Asistent:
– diploma II. stopnje in vpis na podiplomski študij,
– sposobnost za raziskovalno delo.
1. c) Razvijalec:
– diploma visoke strokovne šole,
- sposobnost za raziskovalno-razvojno delo.
2. a) Asistent z magisterijem:
– magisterij,
– uspešno raziskovalno delov ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno raziskovalno delo.
2. b) Višji asistent:
– praviloma magisterij, najmanj diploma II. stopnje,
– uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno raziskovalno delo.
2. c) Višji razvijalec:
– diploma II. stopnje,
– uspešno raziskovalno-razvojno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno raziskovalno-razvojno delo.
3. a) Asistent z doktoratom:
– doktorat znanosti,
– objavljena dela s področja dejavnosti (objavljena in dokumentirana znanstveno-raziskovalna in/ali raziskovalno-razvojna dela, predstavitev na mednarodnih strokovnih srečanjih),
– izkazana sposobnost za samostojno vodenje manjših projektov.
3. b) Višji strokovno-raziskovalni asistent:
– praviloma magisterij, najmanj diploma II. stopnje,
– specializacija za področje delovanja,
– strokovne in organizacijske sposobnosti,
– najmanj 6 let delovnih izkušenj.
3. c) Samostojni razvijalec:
– praviloma magisterij, najmanj diploma II. stopnje,
– specializacija za področje delovanja,
– strokovne in organizacijske sposobnosti za vodenje,
– najmanj 6 let delovnih izkušenj.
4. a) Znanstveni sodelavec:
– doktorat znanosti,
– objavljena in dokumentirana znanstveno-raziskovalna in/ali raziskovalno-razvojna dela, ki kažejo na kvalitetno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
– uveljavljanje v domači in mednarodni strokovni javnosti,
– samostojno obvladovanje raziskovalne problematike,
– izpolnjevanje pogojev za odgovornega nosilca projektov po pravilih ministrstva,
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev.
4. b) Strokovno-raziskovalni sodelavec:
– praviloma doktorat znanosti, najmanj magisterij,
– publikacije s področja dejavnosti (znanstvene, patenti, elaborati),
– vrhunska specializacija za področje delovanja,
– strokovne in organizacijske sposobnosti,
– najmanj 6 let delovnih izkušenj,
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev.
4. c) Razvojni sodelavec:
– praviloma magisterij, najmanj diploma II. stopnje,
– razvojni rezultati,
– publikacije s področja dejavnosti (članki, patenti),
– specializacija za področje delovanja,
– najmanj 6 let delovnih izkušenj,
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev.
5. a) Višji znanstveni sodelavec:
– doktorat znanosti,
– objavljena, dokumentirana znanstveno-raziskovalna in/ali raziskovalno-razvojna dela, ki kažejo na visoko kvaliteto in obseg raziskovalne dejavnosti, na samostojno obvladovanje raziskovalnega področja, na mednarodno sodelovanje in na uveljavljanje v mednarodni in domači strokovni javnosti,
– izkazano mednarodno odmevnost del (citiranost),
– dokazane organizacijske sposobnosti pri vodenju raziskovalnega dela,
– praviloma mentorska dejavnost: vodenje mladih raziskovalcev in vodenje ali sodelovanje pri vodenju diplomskih, magistrskih in doktorskih del,
– praviloma delovne izkušnje na ustreznih tujih univerzah in strokovnih institucijah,
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev.
5. b) Višji strokovno-raziskovalni sodelavec:
– doktorat znanosti,
– publikacije s področja dejavnosti (znanstvene, aplikativne, razvojne),
– vrhunska specializacija za področje delovanja,
– strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina...)
– uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti,
– najmanj 10 let delovnih izkušenj,
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev.
5. c) Višji razvojni sodelavec:
– magisterij,
– visoko zahtevni razvojni rezultati,
– publikacija s področja dejavnosti (članki, patenti),
– visoka specializacija na področju delovanja,
– strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih projektov,
– najmanj deset let delovnih izkušenj,
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev.
6. a) Znanstveni svetnik:
– doktorat znanosti,
– visoko kvalitetna objavljena in dokumentirana znanstveno-raziskovalna in/ali raziskovalno-razvojna dela,
– izkazana odmevnost del v mednarodni in domači strokovni javnosti, ki se kaže v citiranosti del, z mednarodnim sodelovanjem, v vabljenih prispevkih na strokovnih srečanjih, strokovnih priznanjih itd.
– vodenje raziskovalne dejavnosti: projektov, mlajših sodelavcev in raziskovalnih skupin,
– aktivno delo pri formiranju raziskovalne politike,
– mentorska dejavnost pri diplomskih, magistrskih ali doktorskih delih ali sodelovanje pri visokošolskem in specialističnem izobraževanju,
– delovne izkušnje na ustreznih tujih univerzah in strokovnih institucijah,
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev.
6. b) Strokovno-raziskovalni svetnik:
– doktorat znanosti,
– publikacije v znanstvenih revijah in velik obseg pomembnih del s področja razvojnih in aplikativnih nalog (patenti, elaborati...)
– širok spekter znanja in sposobnost uporabe tega znanja pri konkretnih raziskovalnih problemih,
– vrhunska specializacija za področje delovanja,
– strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina...)
– uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti,
– najmanj 15 let delovnih izkušenj,
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev.
6. c) Razvojni svetnik:
– doktorat znanosti,
– vrhunski razvojni rezultati,
– publikacija v znanstvenih revijah in velik obseg pomembnih del s področja razvojnih in aplikativnih nalog (patenti, elaborati...)
– širok spekter znanja in sposobnost uporabe tega znanja pri konkretnih raziskovalnih problemih,
– vrhunska specializacija za področje delovanja,
– strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju najzahtevnejših projektov,
– uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti ter uspešno mentorstvo,
– najmanj 15 let delovnih izkušenj,
– potrebno število točk na podlagi kvantitativnih kriterijev.
Nazivi, ki so jih raziskovalci pridobili na podlagi meril za pridobitev nazivov na univerzi so enakovredni nazivom, ki veljajo v raziskovalni dejavnosti, in sicer:

– docent, znanstveni       =     znanstveni
sodelavec                        sodelavec
– izredni profesor,
višji znanstveni           =     višji znanstveni
sodelavec                        sodelavec
– redni profesor           =     znanstveni
znanstveni svetnik               svetnik

Pristojni organ zavoda oziroma organizacije je dolžan po preteku s tem pravilnikom določenega časa za izvolitev v posamezni naziv, ponoviti postopek za izvolitve, in sicer za:

asistenta (raziskovalec, dipl. inž.)           po 3 letih
asistenta z magisterijem                       po 3 letih
asistenta z doktoratom                         po 3 letih
znanstvenega sodelavca                         po 5 letih
višjega znanstvenega sodelavca                 po 5 letih
znanstvenega svetnika brez omejitve

Postopek za izvolitev v naziv se prične šest mesecev pred potekom izvolitve. Pri kandidatih, ki bistveno presegajo kriterije za izvolitev, se postopek lahko prične po preteku polovice dobe veljavnega naziva.
Gornje dobe izvolitve smiselno veljajo tudi za strokovno-raziskovalne oziroma razvojne nazive.

Na podiplomski stopnji (asistent in asistent z magisterijem) je raziskovalec lahko le izjemoma še enkrat izvoljen v isti naziv (skupna doba v obeh nazivih največ 9 let).
Asistent z doktoratom je lahko še enkrat izvoljen v isti naziv (skupna doba v nazivu največ. 6 let).
Znanstveni sodelavec je lahko še enkrat izvoljen v isti naziv (skupna doba v nazivu največ 10 let).
Ponovna izvolitev v naziv višjega znanstvenega sodelavca ni omejena.
Izvolitev v naziv znanstvenega svetnika je trajna.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za strokovno-raziskovalne nazive in razvojne nazive.

Zavodi in organizacije so dolžni enkrat letno posredovati ministrstvu poročilo o ocenjevanju kakovosti raziskovalcev, vključno z bibliografskimi podatki v sklopu poročila iz 32. člena tega pravilnika.

Merila določena s tem pravilnikom, ki so pogoj za vpis v evidenco ne izključujejo možnosti, da zavodi oziroma, organizacije v svojih aktih določijo zahtevnejša merila.

V evidenci raziskovalnih skupin se vodijo, naslednji podatki:
1. Naziv raziskovalne skupine ter naslov zavoda oziroma, organizacije v okviru katerega je organizirana raziskovalna skupina;
2. Raziskovalna področja s kratkim opisom dejavnosti;
3. Raziskovalni potencial;
3.1. vodja,
3.2. raziskovalci,
3.3. mladi raziskovalci,
3.4. raziskovalna oprema, 3.5. prostori,
3.6. strokovni sodelavci,
3.7. infrastrukturne organizacije, ki so nujen zunanji sestavni del raziskovanja v skupini;
4. Namembnost raziskovalnega potenciala v preteklih treh letih in dvoletna projekcija;
4.1. delež znanstvenega raziskovanja,
4.2. delež tehnološkega razvoja ali razvoja družbenega sistema,
4.3 delež mentorskega dela za mlade raziskovalce,
4.4. delež pedagoškega dela na univerzi,
4.5. delež drugih dejavnosti;
5. Financerji
a) financerji raziskovanja
– Ministrstvo za znanost in tehnologijo,
– druga ministrstva,
– gospodarska infrastruktura,
– tuje gospodarske organizacije,
– tuje vlade ali vladne organizacije,
– mednarodne organizacije za financiranje znanosti in
– individualni sponzorji, donatorji;
b) financerji raziskovalne opreme
6. Sofinancerji podiplomskega izobraževanja
– državne organizacije,
– podjetja,
– gospodarska infrastruktura,
7. Rezultati raziskovalne skupine:
– znanstveni,
– razvojni,
– inovacijski,
– usposabljanje in transfer kadrov.
8. Podatke o raziskovalni skupini je zavod oziroma organizacija dolžna najmanj enkrat letno posredovati ministrstvu.

Raziskovalna skupina zavoda se vpiše v evidenco raziskovalnih skupin, če posamezni elementi raziskovalne skupine ustrezajo kriterijem, ki zagotavljajo kakovostno raziskovalno dejavnost in sicer:
– vodja raziskovalne skupine ima najmanj naziv višjega znanstvenega sodelavca;
– člani raziskovalnega jedra imajo v zadnjih treh letih vsak vsaj po eno mednarodno odmevno publikacijo;
– raziskovalni program sovpada z aktualnimi vprašanji v znanosti in usmeritvami Nacionalnega raziskovalnega programa;
– oprema je primerna za izvajanje programa;
– je uspešna pri vzgoji mladih raziskovalcev.

Raziskovalno-razvojna skupina organizacije, ki za opravljanje raziskovalno-razvojne dejavnosti želi pridobivati del sredstev iz javnih sredstev, se vpiše v evidenco raziskovalnih skupin, če:
– vodja raziskovalne skupine ima najmanj naziv razvojni sodelavec;
– nosilno jedro raziskovalcev in razvijalcev, ki so v zadnjih 3 letih sodelovali pri izpeljavi najmanj ene inovacije, dosegli en patent ali imeli vsaj en članek objavljen v znanstveni publikaciji;
– raziskovalni in razvojni program sovpada z aktualnimi razvojnimi vprašanji v organizaciji oziroma panogi;
– oprema je primerna za izvajanje programa.

Zavodi in organizacije, ki so registrirani za opravljanje raziskovalne dejavnosti in izpolnjujejo pogoje predpisane z zakonom o raziskovalni dejavnosti, se vpišejo v evidenco zavodov in organizacij.
Evidenca je razdeljena na tri dele. V evidenci A so vpisani znanstveno-raziskovalni zavodi, v evidenci B raz-vojno-raziskovalni zavodi. V evidenci C organizacije, ki imajo raziskovalno dejavnost organizirano v posebni enoti.
Vpis v evidenco se opravi na podlagi prijave za vpis.

V evidenci se o zavodih in organizacijah vodijo naslednji podatki: firma in sedež zavoda oziroma organizacije, firma in sedež ustanovitelja oziroma lastnika, datum in številka prijave na podlagi katere je opravljen vpis (ter datum in številko izbrisa iz evidence).
Poleg tega vsebuje evidenca še naslednje podatke:
– raziskovalne skupine,
– dejavnost raziskovalnih skupin,
– datum in številka poročila o ocenjevanju kakovosti,
– datum in številko sklepa o pokrivanju ustanoviteljskih obveznosti,
– datum in številko poročila o porabi sredstev za financiranje ustanoviteljskih obveznosti.

Prijava za vpis vsebuje splošne podatke o zavodu oziroma organizaciji.
Prijavi je potrebno priložiti izpis iz registra temeljnega sodišča, pri katerem je registriran zavod oziroma organizacija, poročilo o ocenjevanju kakovosti ter podatke •navedene v 8., 15., 25., 26., 27., 28. in 29. členu tega pravilnika.

Prijavo za vpis v evidenco predloži direktor zavoda oziroma organizacije.

Če v prijavi za vpis ni potrebnih podatkov, dokazil ali listin, ki se zahtevajo v 20. členu tega pravilnika ministrstvo opozori zavod oziroma organizacijo, da prijavo dopolni oziroma predloži manjkajoče listine.
Če predlagatelj pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi se šteje, da prijava ni vložena. Predložena dokumentacija se vrne predlagatelju.

Minister imenuje strokovno komisijo z nalogo, da ugotovi ali zavod oziroma organizacija izpolnjuje predpisane pogoje za vpis v evidenco.
Komisija iz prejšnjega odstavka v pisni obliki sporoči ministru svoje mnenje o tem, ali zavod oziroma organizacija izpolnjuje predpisane pogoje za vpis v evidenco.

Po končanem postopku iz prejšnjega člena pošlje ministrstvo zavodu oziroma organizaciji ter ustanovitelju obvestilo o vpisu oziroma o odklonitvi vpisa v evidenco.

Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati zavodi:
– ima vsaj eno raziskovalno skupino s področja delovanja, ki izpolnjuje pogoje iz 16. člena tega pravilnika,
– morajo biti pravne osebe,
– morajo uveljaviti pravilnik o znanstvenem in strokovnem napredovanju raziskovalcev, ki upošteva s tem pravilnikom določena merila,
– morajo razpolagati oziroma imeti v uporabi raziskovalno opremo, ki je potrebna za raziskovalno dejavnost zavoda,
– morajo imeti dostop v mednarodno komunikacijsko omrežje.

V evidenco A – znanstveno-raziskovalni zavodi se vpišejo zavodi, ki pridobivajo najmanj 50% prihodka iz temeljnih in aplikativnih raziskav.

V evidenco B – razvojno-raziskovalni zavodi se vpišejo zavodi, ki pridobivajo najmanj 50% celotnega prihodka iz raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Kadar gre za vpis v evidenco novoustanovljenega zavoda oziroma organizacije je potrebno predložiti poleg podatkov iz 8., 15., 25. ter 29. člena še naslednje podatke:
– program in finančni načrt zavoda, s katerim se izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 26. oziroma 27. člena, v prihodnjem obdobju.
Program mora med drugim vsebovati imena raziskovalcev ter število njihovih ur s katerimi bodo sodelovali pri izvrševanju programa.

V evidenco C – druge organizacije se vpišejo organizacije, ki:
– imajo vsaj eno raziskovalno skupino s področja delovanja, ki izpolnjuje pogoje iz 17. člena tega pravilnika,
– vodje raziskovalne skupine morajo biti v delovnem razmerju v organizaciji,
– morajo biti pravne osebe,
– morajo uveljaviti pravilnik o znanstvenem in strokovnem napredovanju raziskovalcev, ki upošteva s tem pravilnikom določena merila,
– morajo razpolagati oziroma imeti v uporabi raziskovalno opremo, ki je potrebna za raziskovalno dejavnost v organizaciji in
– morajo imeti dostop v mednarodno komunikacijsko omrežje.

Pravice, ki izhajajo iz sklepa ministrstva o izboru projekta prijavljenega na razpis, so vezane na nosilca raziskovalnega projekta kot osebo, izvršujejo pa se preko raziskovalne organizacije, kjer je nosilec zaposlen oziroma s katero ima sklenjeno pogodbo.
Zavodi oziroma organizacije so dolžni sredstva, pridobljena na podlagi odobrenega projekta, usmerjati po nalogu nosilca projekta.
Zavod oziroma organizacija ter nosilec projekta se z medsebojno pogodbo (pogodbo o zaposlitvi, avtorsko pogodbo, pogodbo o delu...) dogovorita o možnostih in pogojih, da nosilec tega projekta ohrani pravice iz projekta tudi v primeru, ko pogodba preneha veljati.
V primeru, da te možnosti s pogodbo niso urejene se šteje, da nosilec o tem samostojno odloča.
Zavodi so dolžni redno poročati ministrstvu o spremembah oziroma prehodih nosilcev projektov v druge zavode.

Zavodi oziroma organizacije opravljajo ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti redno. O opravljenem ocenjevanju kakovosti so zavodi oziroma organizacije dolžni najmanj enkrat letno ali na zahtevo poročati ministrstvu.
Če ministrstvo na podlagi poročila o ocenjevanju kakovosti zavoda oziroma organizacije ugotovi, da kakovost ne ustreza predpisanim merilom ali ugotovi odstopanja, lahko samo opravi ocenjevanje kakovosti posameznega zavoda oziroma organizacije s tem, da angažira domače ali tuje eksperte.
Poročilo o oceni kakovosti je ena od podlag za pridobitev pravic do sredstev za financiranje raziskovalne dejavnosti v skladu s predpisi ministrstva.

Poročilo o ocenjevanju kakovosti zavodov oziroma organizacij mora vsebovati naslednje podatke:
1. strukture raziskovalcev glede na način zaposlitve:
– redno polno zaposlen,
– redno dopolnilno zaposlen,
– pogodbeno zaposlen;
2. obseg opravljenih raziskovalnih ur (temeljne, aplikativne, razvojne);
3. struktura raziskovalcev po merilih za ocenjevanje znanstvene in strokovne kakovosti raziskovalcev;
4. struktura raziskovalnih projektov (temeljni, aplikativni in razvojni);
5. struktura virov financiranja raziskovalnih projektov:
– ministrstvo,
– druga ministrstva ali državne institucije,
– tuje vlade,
– mednarodne nevladne organizacije,
– domača podjetja,
– tuja podjetja,
– individualni sponzorji, donatorji;
6. obseg in struktura mednarodnega sodelovanja;
7. obseg in struktura vključenosti v univerzitetni pedagoški proces;
8. vrsta opreme;
9. vključenost v Akademsko raziskovalno mrežo Slovenije;
10. poročilo o ocenjevanju kakovosti raziskovalcev
11. poročilo o uspešnosti poslovanja na podlagi raziskovalno razvojnih rezultatov.

Služba ministrstva za evidence in spremljanje dejavnosti izvede, na podlagi poročila o ocenjevanju kakovosti, končnih poročil pogodbenih obveznosti ter ekspertne ocene, postopek preizkusa izpolnjevanja posameznih pogojev glede organiziranosti zavoda oziroma organizacije.
Če je služba iz prejšnjega odstavka v postopku ugotovila, da zavod oziroma organizacija ne izpolnjuje več pogojev iz 8. člena zakona o raziskovalni dejavnosti oziroma ne ustreza več pogojem za razvrstitev v posamezno evidenco, obvesti o tem zavod oziroma organizacijo.
V obvestilu morejo biti navedene ugotovljene pomanjkljivosti ter rok za njihovo odpravo.

Zavod oziroma organizacija se izbriše iz evidence:
– če je izbrisan iz registra pristojnega temeljnega sodišča,
– če spremeni dejavnost,
– če v predpisanem roku ne izpolni zahtev iz 33. člena tega pravilnika.

Raziskovalne organizacije, ki so vpisane v evidenco raziskovalnih organizacij pri ministrstvu na dan uveljavitve tega pravilnika, so dolžne v roku 45 dni posredovati ministrstvu izjavo, da želijo biti vpisane v evidenco ter to vlogo dopolnijo z dokumentacijo zahtevano v 20. členu.

Zavodi so dolžni svoje akte uskladiti s tem pravilnikom v 60 dneh.

Navodila za uporabo s tem pravilnikom določenih meril vključno s kvantitativnimi kriteriji za različna področja predpiše minister.

Prvo poročilo zavodov, ki se nanaša na delo raziskovalne skupine obsega dobo zadnjih treh let.
Zavodi so dolžni do 31. 12. 1994 predložiti ministrstvu poročilo o ocenjevanju kakovosti zavoda iz 32. člena tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o vodenju evidence raziskovalnih organizacij ter o postopku za vpis in izbris iz evidence (Uradni list RS, št. 23/92).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.