Na podlagi 85. in 99. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) je skupščina Zdravniške Zbornice Slovenije, dne 28. marca 1992, sprejela statut Zdravniške zbornice Slovenije, dopolnitve statuta so bile sprejete na 23. zasedanju skupščine Zdravniške zbornice Slovenije, 12. marca 1994

Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) je samostojna poklicna organizacija zdravnikov in zdravnic, zobozdravnikov in zobozdravnic (v nadaljnjem besedilu: zdravnikov), ki opravljajo svoj poklic na območju Republike Slovenije.

Zbornica je pravna oseba s sedežem v Ljubljani. Pečat zbornice je okrogel z besedilom: Zdravniška zbornica Slovenije. V sredini pečata je znak zbornice.
Zbornica nadaljuje tradicijo Zdravniške zbornice Slovenije, ustanovljene leta 1923 v Ljubljani, s tem da izvršuje poslanstva in naloge, določene s tem statutom.

Članstvo v zbornici je čast in obveza za vse, ki so kot zdravniki zaposleni na območju Republike Slovenije in delajo neposredno z bolniki.
Članstvo v zbornici je prostovoljno za zdravnike:
– ki ne delajo neposredno z bolniki,
– izven Republike Slovenije, če imajo stalno bivališče v Republiki Sloveniji,
– stažiste,
– upokojence,
– nezaposlene.

Zbornica ščiti in zastopa interese zdravništva, skrbi za pravilno ravnanje in ugled zdravnikov s tem, da izpolnjuje naslednje naloge:
1. oblikuje kodeks medicinske deontologije, preverja ravnanje zdravnikov in ukrepa v zvezi s kršenjem kodeksa;
2. vodi register svojih članov;
3. daje, podaljšuje in odvzema dovoljenja za samostojno opravljanje dela zdravnikov;
4. sodeluje pri oblikovanju dodiplomskega izobraževalnega programa za zdravnike;
5. načrtuje, spremlja in nadzoruje sekundarijat, specializacijo in druge oblike podiplomskega strokovnega, izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti;
6. izvaja strokovni nadzor s svetovanjem;
7. aktivno sodeluje pri pripravi zakonskih predpisov, planskih dokumentov in kadrovskih načrtov na področju zdravstva;
8. soodloča pri sprejemanju cen zdravstvenih storitev;
9. zastoja interese zdravnikov pri sklepanju pogodb z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
10. sodeluje pri sklepanju kolektivnih pogodb in sklepa kolektivne pogodbe v imenu zasebnih zdravnikov kot delodajalcev ter skrbi za realno vrednotenje zdravniškega poklica;
11. skrbi za pravno pomoč svojim članom in organizira zavarovanje odgovornosti proti napakam na področju zasebne zdravniške dejavnosti;
12. z ustanovitvijo skrbstvenega sklada članov Zdravniške zbornice Slovenije pomaga svojim članom in njihovim družinam;
13. spremlja potrebe po zdravnikih in nezaposlenim zdravnikom pomaga pri iskanju zaposlitve;
14. svojim članom pomaga poiskati primerno nadomeščanje za čas odsotnosti;
15. svojim članom brezplačno nudi glasilo zbornice in možnost stalnega strokovnega svetovanja;
16. spodbuja sodelovanje med člani ter obravnava in pomirja medsebojne spore;
17. spremlja dejavnost alternativne medicine in sproža ustrezne postopke;
18. prevzema tudi druge naloge v skladu z zakonskimi predpisi in tem statutom.

Pravice članov zbornice so:
– pasivna in aktivna volilna pravica in s tem pravica sodelovanja v vseh organih zbornice;
– pravica do uslug zbornice, ki izvirajo iz 4. člena statuta;
– udeležba na seminarjih in drugih strokovnih izpopolnjevanjih, ki jih organizira zbornica;
– brezplačno prejemanje glasila zdravniške zbornice.

Dolžnosti članov zbornice so:
– spoštovanje vseh sklepov in aktov, ki jih zbornica sprejema na svoji skupščini;
– redno obveščanje zbornice o vseh podatkih, ki jih predpisuje zbornični pravilnik o vodenju registra zdravnikov;
– redno plačevanje prispevkov, ki jih določa pravilnik o finančnem poslovanju zbornice.

Organi zbornice so:
– skupščina zbornice;
– predsednik zbornice, ki je tudi predsednik skupščine;
– podpredsednik zbornice, ki je tudi podpredsednik skupščine;
– izvršilni odbor zbornice;
– regijski odbori zbornice;
– razsodišče in tožilec zbornice;
– nadzorni odbor;
– zbornične komisije.
Mandat članov skupščine traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Člani opravljajo svoje naloge po izteku mandata, dokler niso izpeljane volitve novih članov.

Vsaka štiri leta člani zdravniške zbornice na neposrednih splošnih in tajnih volitvah izmed sebe volijo člane skupščine:
– predsednika skupščine, ki je tudi predsednik zbornice,
– regijske poslance (regijske odbore),
– poslance iz volilnih enot.
Zdravniki vsake regije izmed svojih članov volijo pet poslancev v regijski odbor.
Vsaka volilna enota, to so zdravniki določenega področja ali kraja, zdravniki zaključene samostojne organizacijske enote ali zavoda, izvolijo izmed svojih članov po enega poslanca na 50 zdravnikov.
Kandidira lahko vsak član zbornice, čigar kandidaturo podpre:
– za regijske poslance vsaj 20 zdravnikov regije,
– za poslance volilne enote vsaj 10 zdravnikov volilne enote.
Izvoljeni so kandidati, ki so prejeli največ glasov. Mandat poslancev traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.
Poslanec v skupščini zbornice zastopa stališča zdravnikov svoje volilne enote. Če poslanec svoje funkcije ne opravlja, ali jo opravlja v nasprotju z izraženimi stališči večine zdravnikov njegove volilne enote, se lahko na pisni predlog tretjine zdravnikov njegove volilne enote sproži postopek za njegovo razrešitev. Razreši se ga z izvolitvijo novega poslanca.

Skupščina je najvišji organ zbornice. Njene naloge so:
– sprejema statut zbornice, kodeks medicinske deontologije in druge akte, po katerih deluje zbornica;
– sprejema finančni načrt zbornice in potrjuje zaključni račun;
– voli predsednika zbornice, če ni bil izvoljen že v prvem krogu neposrednih in tajnih volitev;
– razrešuje predsednika zbornice in odloča o predčasnih volitvah novega predsednika;
– voli in razrešuje člane izvršilnega odbora;
– voli in razrešuje tožilca zbornice;
– voli in razrešuje predsednika in člane razsodišča zbornice;
– na predlog izvršilnega odbora potrjuje in razrešuje člane komisij oziroma odbora;
– sprejema obdobna poročila vseh organov zbornice in ocenjuje njihovo delo;
– oblikuje sklepe in razpravlja tudi o drugih pomembnih vprašanjih zbornice, zdravništva in slovenskega zdravstva.
Za izvajanje javnih pooblastil zbornice skupščina sprejme:
– pravilnik o izdaji, podaljšanju in odvzemu licence;
– pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata;
– pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij;
– pravilnik o strokovnem nadzoru s svetovanjem. Naloge iz prejšnjega odstavka in naloge iz pete alinee prvega odstavka 35. člena, tretjega odstavka 42. člena ter prvega odstavka 69. člena zakona o zdravstveni dejavnosti izvajajo komisije v upravnem postopku. O pritožbah zoper odločbe komisij odloča izvršilni odbor zbornice.

Skupščina zaseda, kadar je potrebno, najmanj pa enkrat letno. Sklicuje jo predsednik skupščine na lastno pobudo ali na zahtevo:
– izvršilnega odbora,
– tretjine poslancev skupščine,
– treh regijskih odborov.
Predsednik mora sklicati skupščino najkasneje v tridesetih dneh po prejemu zahteve. Če tega ne stori, lahko skličejo skupščino predlagatelji sami.

Poslovnik skupščine podrobneje ureja potek:
– sklicevanje skupščine,
– razprav v skupščini,
– glasovanja o sklepih skupščine,
– volitev v skupščinske organe,
– potek drugih pomembnih skupščinskih dejavnosti.

Predsednika zbornice volijo člani na neposrednih in tajnih volitvah. Kandidira lahko vsak član zbornice, če mu kandidaturo odobri izvršilni odbor zbornice ali regijski odbor zbornice ali 50 zdravnikov s podpisom.
Izvoljen je kandidat, ki je prejel absolutno večino glasov članov zbornice. Če že v prvem krogu noben kandidat ni' prejel zadostnega števila glasov, se v skupščino prenese drugi krog volitev: izmed dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu volitev prejela največ glasov, skupščina z enostavno večino glasov izbere predsednika zbornice.
Mandat predsednika traja štiri leta z enkratno možnostjo ponovne izvolitve.

Naloge predsednika zbornice so:
– sklicuje in vodi skupščino;
– izvršuje sklepe skupščine;
– predstavlja zbornico in podpisuje akte, ki jih sprejema skupščina;
– podpisuje pogodbe, ki jih sklepa zbornica;
– v izjemnih primerih predlaga razrešitev in izvolitev predsednika zbornične komisije ali odbora, predsednika razsodišča in tožilca zbornice.
Za svoje delo odgovarja skupščini zbornice, ki ocenjuje njegovo delo in ga na predlog izvršilnega odbora, treh regijskih odborov ali 20 poslancev, lahko predčasno razreši dolžnosti predsednika.

Izvršilni odbor zbornice vodi delo zbornice v skladu z zakoni s področja zdravstva, statutom zbornice, pravilniki in poslovnikom zbornice:
– pripravlja gradivo, analize in predloge za skupščino;
– skupščini predlaga ustanovitev komisij in vsebino njihovega dela;
– skupščina predlaga izvolitev in razrešitev predsednikov in članov zborničnih komisij in odborov, predsednika razsodišča in tožilca zbornice;
– izvaja sklepe in navodila skupščine;
– spremlja in usklajuje delo zborničnih komisij in obravnava druga pomembna vprašanja zbornice in slovenskega zdravstva;
– odloča o pritožbah zoper odločbe komisij, izdane v upravnem postopku;
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi akti zbornice.

Člani izvršilnega odbora so:
– generalni sekretar, ki vodi delo izvršilnega odbora;
– predsednik odbora za osnovno zdravstvo;
– predsednik odbora za bolnišnično zdravstvo;
– predsednik odbora za zobozdravstvo;
– predsednik pravno-etične komisije;
– predsednik socialnoekonomske komisije;
– predsednik komisije za zasebno dejavnost. Člane izvršilnega odbora izvoli skupščina zbornice izmed kandidatov, ki se na podlagi zborničnega razpisa skupščini predstavijo s programom svojega dela.

Sejo izvršilnega odbora sklicuje in vodi generalni sekretar, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov odbora. Izvršilni odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov. Za svoje delo odgovarja skupščine zbornice.

Tožilec zbornice je samostojni organ zbornice in ima pravico in dolžnost, v skladu s posebnim pravilnikom, samostojno zahtevati uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev kodeksa medicinske dentologije, statuta zbornice in drugih nepravilnosti pri opravljanju zdravniške službe.
Tožilec ima namestnika.
Mandat tožilca zbornice traja 4 leta, z možnostjo ponovne izvolitve.

Razsodišče zbornice je samostojen organ, ki na zahtevo tožilca zbornice, ustrezne zbornične komisije ali odbora, predsednika zbornice, generalnega sekretarja, pa tudi na predlog posameznega člana zbornice ali na zahtevo Ministrstva za zdravstvo in v skladu s posebnim pravilnikom, odloča o odgovornosti zdravnikov za kršitve, navedene v prejšnjem členu.
Mandat članov razsodišča traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Regijski odbor zbornice je v svoji regiji odgovoren za izvajanje sklepov organov zbornice in ima zlasti naslednje naloge:
– sodeluje pri oblikovanju zdravstvene politike svoje regije;
– neguje dobre medsebojne odnose in poravnava spore med zdravniki;
– soorganizira regijsko izobraževanje in strokovno svetovanje;
– sprejema in obravnava želje, spodbude in zahteve zdravnikov svoje regije in jih posreduje izvršilnemu odboru zbornice;
– sodeluje pri zbiranju podatkov o prostih delovnih mestih in o nezaposlenih zdravnikih svoje regije;
– izvršilnemu odboru zbornice posreduje tudi druge pomembne podatke o vprašanjih zdravništva svoje regije;
– svoje člane redno obvešča o dejavnosti zbornice;
– vsaj enkrat letno skliče regijski zbor zdravnikov in na sestanek povabi predstavnike organov zbornice.

Člani regijskega odbora zdravniške zbornice so:
– predsednik,
– podpredsednik in
– trije člani.
Vseh pet članov izberejo zdravniki regije na splošnih, neposrednih in tajnih volitvah. Kandidira lahko vsak član zbornice ustrezne regije, če njegovo kandidaturo podpre vsaj 20 zdravnikov iz regije. Za predsednika je izvoljen tisti kandidat, ki prejme največ glasov. Če izvoljeni kandidat. odkloni predsedništvo člani regijskega odbora izmed sebe izvolijo drugega predsednika. Člani izmed sebe izberejo tudi podpredsednika regijskega odbora.
Mandat traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Vsak regijski odbor lahko ustanovi podružnico katerekoli zbornične komisije, to je regijsko komisijo, ki je odgovorna za izvajanje sklepov republiške zbornične komisije. Predsednik regijske komisije prejema vabila in gradivo ter se sme udeleževati vseh sestankov republiške. komisije.

Regijski odbori zbornice se lahko ustanovijo, v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, Kranju, Kopru, Novi Gorici, Murski Soboti in v Velenju.
V skladu s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme skupščina, se tudi v manjših krajih lahko ustanovijo majhni regijski odbori.

Za svoje delo zbornica pridobiva sredstva:
– s članarino in drugimi prispevki svojih članov,
– z organizacijo in izvajanjem strokovnih nalog,
– z vlaganjem svojih sredstev v komercialne posle,
– iz proračuna,
– iz donatorstva
– in iz drugih virov.
Delo regijskih odborov se financira iz skupnih sredstev v skladu s finančnim načrtom zbornice.

Nadzorni odbor nadzira materialno in finančno poslovanje zbornice in skrbstvenega sklada. Ima predsednika in štiri člane z namestniki. Vsi so izvoljeni na skupščini. Odbor je neposredno odgovoren le skupščini. Mandat traja 4 leta.

Za uspešno opravljanje nalog iz 4. člena tega statuta skupščine zbornice ustanovi najmanj naslednje zbornične komisije:
– strokovno-medicinsko komisijo s tremi odbori:
– odbor za osnovno zdravstvo,
– odbor za bolnišnično zdravstvo,
– odbor za zobozdravstvo;
– komisijo za zasebno dejavnost;
– pravno-etično komisijo;
– socialnoekonomsko komisijo;
– komisijo za volitve in imenovanja.
Predsedniki odbora za osnovno zdravstvo, bolnišnično zdravstvo, zobozdravstvo in predsednika pravno-etične ter socialnoekonomske komisije imenujejo v svojo komisijo oziroma odbor tudi po enega člana iz komisije za zasebno dejavnost.
Skupščina spremlja in nadzira delo komisij, s tem da:
– izvoli predsednika komisije;
– potrjuje člane komisije, ki jih predlaga predsednik komisije;
– vsaki komisiji določi naloge in pooblastila;
– potrjuje pravilnik in poslovnik komisije. Mandat predsednika in članov komisije traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Akti zbornice so:
– statut Zdravniške zbornice Slovenije;
– kodeks medicinske deontologije Slovenije;
– pravilnik o izdaji, podaljšanju in odvzemu licence;
– pravilnik o vodenju registra zdravnikov in zobozdravnikov;
– pravilnik o volilnih enotah in regijah;
– pravilnik o zasebni zdravniški dejavnosti;
– pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata;
– pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij;
– pravilnik o strokovnem nadzoru s svetovanjem;
– pravilnik o finančnem poslovanju zbornice;
– pravilnik o delovanju skrbstvenega sklada članov Zdravniške zbornice Slovenije;
– pravilnik o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije;
– poslovnik o delu skupščine Zdravniške zbornice Slovenije;
– pravilnik o delu pravno-etične komisije Zdravniške zbornice Slovenije;
– poslovnik o delu zborničnih komisij in odborov;
– poslovnik o delu nadzornega odbora;
– pravilnik o volitvah, imenovanjih in razrešitvah.

Statut zbornice je temeljni akt in z njim morajo biti usklajeni vsi drugi akti zbornice. Akte zbornice iz 26. člena sprejema skupščina zbornice.
Statut zbornice, kodeks medicinske dentologije in poslovnik o delu skupščine sprejema skupščina zbornice z dvotretjinsko večino. Drugi akti so sprejeti, ko z njihovim sprejemom soglaša več kot polovica prisotnih članov skupščine.
K pravilnikom iz drugega odstavka 9. člena tega statuta, ki urejajo izvajanje javnih pooblastil, da soglasje Vlada Republike Slovenije.
Pobudo za spremembo statuta ali drugega akta zbornice lahko da vsak član zbornice. Skupščina je dolžna o pobudi spremembe razpravljati, če pobudo podprejo pravno-etična komisija, regijski zbor zdravnikov ali trije regijski odbori.

Ta" statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina zbornice ob soglasju Vlade Republike Slovenije v delu, ki se nanaša na javna pooblastila in po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.