Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in drugega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o upravi
Razglašam zakon o upravi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. septembra 1994 in o njem ponovno odločal na seji dne 20. oktobra 1994.
Št. 012-01/94-130
Ljubljana, dne 21. oktobra 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON O UPRAVI
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Uprava kot del izvršilne oblasti v Republiki Sloveniji izvršuje upravne naloge.
2. člen
Uprava izvršuje svoje naloge na podlagi in v mejah ustave in zakonov ter drugih predpisov in drugih aktov. Uprava je pri svojem delu samostojna.
II. FUNKCIJE UPRAVE
3. člen
Kadar uprava v mejah in na podlagi zakona odloča v upravnih stvareh o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, mora vsakomur zagotoviti enako pravno varstvo njegovih pravic ali na zakonu temelječih interesov.
4. člen
Uradni jezik v upravi je slovenščina.
Na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Na teh območjih uprava posluje, vodi postopek in izdaja pravne in druge akte v slovenščini in v jeziku narodne skupnosti, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.
Kadar je upravni organ na prvi stopnji vodil postopek tudi v italijanščini oziroma madžarščini, mora biti tudi drugostopna odločba izdana v istem jeziku.
Osebo, ki ne obvlada uradnega jezika, mora upravni organ seznaniti z gradivom in svojim delom v njenem jeziku in ji omogočiti, da spremlja postopek po tolmaču.
5. člen
Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva.
Za izvrševanje nalog ministrstva na posameznih področjih se lahko z zakonom organizirajo upravni organi in upravne organizacije v sestavi ministrstva.
Za izvrševanje z zakonom določenih nalog uprave, ki zaradi narave ali načina dela zahtevajo dekoncentrirano opravljanje, se za posamezna območja organizirajo upravne enote.
6. člen
Upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom ali z drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost.
Minister s svojim aktom določi, kateri podatki z delovnega področja ministrstva in upravnih organov ter upravnih organizacij v njegovi sestavi pomenijo državno, vojaško, uradno ali poslovno tajnost, stopnjo tajnosti podatkov ter ukrepe in postopek za njihovo zavarovanje.
7. člen
Javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave se lahko da, kadar se na ta način zagotovi bolj smotrno in učinkovito opravljanje upravnih nalog.
Kot javno pooblastilo ni mogoče poveriti zadev inšpekcijskega nadzorstva, razen posameznih dejanj in strokovnih del tega nadzorstva.
Pri izvajanju javnih pooblastil imajo nosilci javnih pooblastil pravice in dolžnosti uprave, ki jih določa zakon.
8. člen
Uprava izvršuje zakone, druge predpise in akte Državnega zbora, kakor tudi predpise in druge akte vlade.
Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka uprava izdaja upravne predpise, upravne in druge akte ter opravlja materialna dejanja.
Upravni predpisi morajo biti v skladu z ustavo in zakoni.
Upravni in drugi akti ter materialna dejanja uprave morajo neposredno temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu.
9. člen
Uprava opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov ter aktov, pri čemer ima pooblastila in dolžnosti, ki jih določa zakon.
10. člen
Uprava nadzoruje zakonitost dela organov lokalnih skupnosti.
V zadevah, ki jih je država prenesla na organe lokalnih skupnosti, nadzoruje uprava tudi primernost in strokovnost njihovega dela.
11. člen
Uprava zagotavlja opravljanje javnih služb iz pristojnosti republike.
Uprava opravlja naloge iz prejšnjega odstavka z neposrednim izvajanjem dejavnosti javnih služb (režijski obrati), z zagotavljanjem dejavnosti javnih služb preko javnih podjetij in javnih zavodov, z dajanjem koncesij, z vlaganjem kapitala ter z drugimi ukrepi, ki omogočajo učinkovito in racionalno opravljanje dejavnosti republiških javnih služb.
Uprava izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo dela javnih podjetij in javnih zavodov in instančno nadzorstvo nad posamičnimi akti, s katerimi ti odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in organizacij.
Uprava v skladu z zakonom opravlja strokovno nadzorstvo nad dejavnostjo javnih služb.
12. člen
Uprava pospešuje gospodarski, socialni, kulturni, ekološki in splošni družbeni razvoj s sprejemanjem ukrepov iz svoje pristojnosti ter s predlaganjem ukrepov vladi ter drugim pristojnim organom.
13. člen
Uprava za vlado pripravlja zakone, druge predpise in akte, poročila in druga gradiva ter opravlja druge strokovne naloge, ki jih ji naloži vlada.
14. člen
Uprava po pooblastilu vlade opravlja strokovne in druge naloge v zvezi z upravljanjem z nepremičninami in drugim premoženjem Republike Slovenije.
III. ORGANIZACIJA MINISTRSTEV
15. člen
Ministrstva se ustanovijo z zakonom za posamezno upravno področje ali za več med seboj povezanih področij.
16. člen
V okviru ministrstva se ustanovijo upravni organi in upravne organizacije v sestavi.
Upravni organi v sestavi
17. člen
Upravni organi v sestavi ministrstev so uprave, uradi in inšpektorati.
Z zakonom se lahko določi drugačen naziv upravnega organa v sestavi.
18. člen
Uprava se ustanovi za posamezno ožje upravno področje ali za opravljanje posameznih funkcij ministrstva.
19. člen
Uradne ustanovi za opravljanje določenih organizacijskih ali specializiranih strokovnih in z njimi povezanih upravnih nalog z delovnega področja ministrstva.
20. člen
Inšpektorat se ustanovi za opravljanje nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov z delovnega področja ministrstva.
Upravne organizacije v sestavi
21. člen
Upravne organizacije v sestavi so direkcije in agencije.
Z zakonom se lahko izjemoma glede na naravo nalog določi, da je direkcija ali agencija pravna oseba.
22. člen
Direkcija se ustanovi za opravljanje posameznih upravnih, strokovnih, organizacijskih ter nadzornih nalog, ki zadevajo dejavnosti javnih služb.
23. člen
Agencija se ustanovi za opravljanje razvojnih in pospeševalnih nalog države.
Režijski obrati
24. člen
Za opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb, kijih neposredno izvaja uprava, se ustanovi režijski obrat. Režijski obrat se ustanovi, kadar zaradi majhnega obsega ali značilnosti gospodarske javne službe iz tehničnih ali ekonomskih razlogov ni smotrno ustanoviti javnega podjetja. Režijski obrat ima lahko položaj upravne organizacije v sestavi ministrstva ali pa se organizira kot notranja organizacijska enota ministrstva oziroma organa v njegovi sestavi.
IV. VODENJE MINISTRSTEV
25. člen
Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo.
26. člen
Minister izdaja predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.
27. člen
Za obravnavo strokovnih vprašanj z delovnega področja ministrstva lahko minister ustanovi strokovni svet kot svoj strokovno-posvetovalni organ.
28. člen
V ministrstvu se lahko imenuje državni podsekretar. Državni podsekretar vodi strokovno delo na posameznem ožjem področju v ministrstvu.
Državni podsekretar je za svoje delo odgovoren ministru in državnemu sekretarju.
Državnega podsekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra.
29. člen
V ministrstvu se lahko imenuje generalni sekretar. Generalni sekretar neposredno pomaga ministru pri vodenju organa ter zagotavlja usklajevanje in kontinuiteto dela.
Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren ministru.
Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra.
Vodenje organov in organizacij v sestavi
30. člen
Upravo, urad, direkcijo in agencijo vodi direktor, inšpektorat pa glavni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: predstojnik).
Z zakonom se lahko določi za predstojnika upravnega organa ali upravne organizacije v sestavi tudi drugačen naziv.
31. člen
Predstojnik vodi in predstavlja upravni organ oziroma upravno organizacijo v sestavi (v nadaljnjem besedilu: organ v sestavi).
Pred državnim zborom in vlado predstavlja organ v sestavi minister.
Predstojnik izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti organa v sestavi in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.
32. člen
Predstojnik je za svoje delo in za delo organa v sestavi odgovoren ministru.
Predstojnika imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra.
V. TERITORIALNA ORGANIZACIJA UPRAVE
33. člen
Upravna enota se organizira za območje ene ali več lokalnih skupnosti, tako da se zagotovi racionalno in učinkovito opravljanje z zakonom določenih nalog državne uprave.
Zakon lahko izjemoma določi za posamezno področje drugačno teritorialno organiziranost uprave, razmerja, pristojnosti in odgovornosti teritorialnih enot ter pooblastilo za odločanje na prvi stopnji v upravnih stvareh.
34. člen
Upravne enote odločajo na prvi stopnji v upravnih stvareh iz državne pristojnosti, če z zakonom za posamezne upravne stvari ni drugače določeno.
Upravne enote opravljajo določene naloge iz pristojnosti ministrstev v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti oziroma nadzorstvom nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela v zadevah iz državne pristojnosti, ki so prenesene na lokalno skupnost.
Upravne enote opravljajo tudi druge upravne naloge iz državne pristojnosti, določene z zakoni, ki urejajo posamezna področja.
35. člen
V upravni enoti se organizirajo notranje organizacijske enote za posamezna področja. Notranje organizacijske enote upravne enote se določijo z aktom o organizaciji, ki ga izda na predlog pristojnih ministrstev načelnik upravne enote s soglasjem vlade.
Vodjo notranje organizacijske enote imenuje vlada na predlog pristojnega ministra.
V upravni enoti se glede na obseg, naravo in način opravljanja upravnih nalog ter krajevne razmere in po trebe lahko organizirajo izpostave za območje ene ali več lokalnih skupnosti.
36. člen
Upravno enoto vodi načelnik.
Načelnika upravne enote imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo, po predhodnem mnenju občinskih svetov občin, za katerih območje je organizirana upravna enota.
37. člen
Načelnik upravne enote predstavlja upravno enoto, izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam, opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delovanjem upravne enote ter skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja upravne enote.
V upravnih stvareh iz pristojnosti upravne enote lahko odločajo uslužbenci, ki vodijo notranje organizacijske enote upravne enote, in drugi delavci upravne enote po pooblastilu načelnika upravne enote.
38. člen
Upravna enota opravlja zadeve s svojega delovnega področja pod strokovnim vodstvom ministrstev, na katerih delovno področje sodijo, posamezne, zadeve.
39. člen
Za sodelovanje med upravno enoto in lokalnimi skupnostmi se ustanovi poseben sosvet načelnika upravne enote kot posvetovalni organ načelnika upravne enote.
Člane sosveta izvolijo pristojni organi lokalnih skupnosti.
Sosvet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje nalog upravne enote, ter daje načelniku upravne enote mnenja in predloge.
40. člen
Ministrstvo, na katerega delovno področje sodijo zadeve, ki jih opravlja upravna enota:
– daje upravnim enotam usmeritve, strokovne napotke in drugo strokovno pomoč za izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti,
– daje upravnim enotam obvezna navodila za izvrševanje nalog s svojega delovnega področja,
– skrbi, da se naloge v upravni enoti učinkovito in pravilno opravljajo,
– spremlja organizacijo dela v upravni enoti oziroma v ustrezni notranji organizacijski enoti, usposobljenost uslužbencev za opravljanje nalog in učinkovitost dela pri reševanju upravnih stvari, .
– lahko naloži upravni enoti, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ali sprejme določene ukrepe ter mu o tem poroča.
Načelnik upravne enote mora ravnati v skladu z usmeritvami, strokovnimi napotki in obveznimi navodili ministrstva, pristojnega za ustrezno področje.
41. člen
Ministrstvo, na katerega delovno področje sodijo zadeve, ki jih opravlja upravna enota, opravlja nadzorstvo nad izvrševanjem nalog s svojega delovnega področja, ki jih izvršuje upravna enota.
Načelnik upravne enote mora redno poročati ustreznemu ministrstvu o izvrševanju nalog iz njegove pristojnosti, ki jih opravlja upravna enota.
42. člen
Če ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, ugotovi, da upravna enota ne izvršuje nalog iz pristojnosti ministrstva oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti načelnika upravne enote in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje teh nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.
Če načelnik upravne enote ne ravna v skladu z opozorilom ministrstva, lahko ministrstvo neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti upravne enote. Ministrstvo mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti upravne enote, če bi zaradi tega utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.
43. člen
Minister, pristojen za upravo, predlaga vladi začetek postopka za ugotavljanje odgovornosti načelnika upravne enote in njegovo razrešitev, če ugotovi, da načelnik ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno in pravočasno.
44. člen
Ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, odloča o pritožbi zoper odločbo ali drug posamični akt, ki ga je v upravnih stvareh na prvi stopnji izdala upravna enota.
Če je v ministrstvu za določeno upravno področje ustanovljen organ v sestavi, odloča o pritožbi zoper odločbo ali drug posamični akt, ki ga je na prvi stopnji izdala upravna enota, organ v sestavi.
45. člen
– sporih o pristojnosti med upravnimi enotami odloča vlada.
– sporih o pristojnosti med notranjimi organizacijskimi enotami upravne enote odloča načelnik upravne enote po predhodnem mnenju pristojnih ministrstev. Če se ministrstvo ne strinja z odločitvijo načelnika upravne enote, lahko zahteva, da o spornem vprašanju odloči vlada.
VI. RAZMERJA MINISTRSTEV
1. Razmerja do vlade
46. člen
Ministrstva se morajo ravnati po političnih usmeritvah vlade.
Na zahtevo vlade morajo ministrstva proučiti določeno vprašanje ali opraviti določeno nalogo in ji o tem poročati.
47. člen
Ministrstva poročajo vladi o svojem delu, zlasti o stanju na njihovem delovnem področju, o izvrševanju zakonov, drugih predpisov in usmeritev vlade, o ukrepih, ki so jih sprejeli, ter o njihovih učinkih.
48. člen
Ministrstvo lahko daje vladi predloge in pobude za urejanje vprašanj z njegovega delovnega področja, ki so v pristojnosti vlade ali državnega zbora.
Ministrstvo lahko zahteva, da vlada zavzame stališče ali da mu da usmeritve za reševanje posameznih vprašanj z njegovega delovnega področja.
2. Medsebojna razmerja
49. člen
Ministrstva in drugi upravni organi morajo med seboj sodelovati v vseh skupnih vprašanjih.
Ministrstva ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanje več ministrstev.
Za obravnavo posameznih vprašanj oblikujejo ministrstva skupne delovne skupine ali organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
50. člen
Ministrstva morajo pri pripravljanju predpisov in drugih splošnih aktov medsebojno sodelovati oziroma si predhodno pridobiti mnenje drugih zainteresiranih ministrstev.
Če ministrstvo ne sprejme pomembnejših pripomb drugega ministrstva, mora ob predložitvi predpisa ali drugega splošnega akta o tem obvestiti vlado.
51. člen
Kadar je z zakonom določeno, da izda izvršilni predpis posamezno ministrstvo v soglasju z drugim ministrstvom, pa med njima ni doseženo soglasje, mora ministrstvo, ki je pooblaščeno za izdajo predpisa, o spornem vprašanju obvestiti vlado in zahtevati, da odloči o spornem vprašanju.
Če se pri delu ministrstev pojavijo druga sporna vprašanja, odloči o tem sporu vlada, ki da usmeritve za njihovo rešitev.
52. člen
Če posamezna naloga zadeva delovna področja dveh ali več ministrstev, prevzame vodenje take naloge ministrstvo, na katerega delovno področje sodi naloga po pretežnosti, druga ministrstva pa morajo pri tem sodelovati.
Če med ministrstvi ni doseženo soglasje, odloči o spornem vprašanju vlada.
3. Razmerja v ministrstvih
53. člen
Minister usmerja in nadzoruje delo organov v sestavi ministrstva, ki ga vodi.
Predstojnik mora ravnati v skladu z usmeritvami, obveznimi navodili in nalogi ministra ter mu redno poročati o izvrševanju nalog organa v sestavi in o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja organa v sestavi.
Minister pri nadzorstvu nad delom organa v sestavi zahteva poročila in podatke o opravljanju njegovih nalog ter odloča v upravnem postopku na drugi stopnji o pravnih sredstvih zoper upravne akte, ki jih organ v sestavi izdaja na prvi stopnji, če ni z zakonom določeno, da o teh pravnih sredstvih odloča drug organ.
54. člen
Minister daje organu v sestavi obvezna navodila za delo ter mu naloži, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ali sprejme določene ukrepe ter mu o tem poroča.
Minister lahko naloži dvema ali več organom v sestavi, da skupno opravijo določeno nalogo.
55. člen
Predstojnik organa v sestavi lahko zahteva, da minister zavzame stališče ali da mu da usmeritve za reševanje posameznih vprašanj z njegovega delovnega področja.
Predstojnik organa v sestavi daje ministru predloge in pobude za urejanje vprašanj z delovnega področja organa v sestavi, ki so v pristojnosti ministrstva, vlade ali državnega zbora.
Predstojnik organa v sestavi predlaga ministru predpise z delovnega področja organa v sestavi, ki jih izdaja minister.
56. člen
Minister odloča o sporih o pristojnosti med organi v sestavi ministrstva.
4. Razmerja do organov lokalnih skupnosti
57. člen
Ministrstva, vsako na svojem področju, pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti nadzorujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajajo organi lokalnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti.
Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom, in mu predlagati ustrezne rešitve.
Če organ lokalne skupnosti ne, uskladi svojega predpisa z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z ustavo in zakonom.
58. člen
Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki nadzoruje delo uprave lokalne skupnosti, če ugotovi, da uprava lokalne skupnosti ne ravna v skladu z zakonom in drugim zakonitim predpisom, in mora predlagati ustrezne ukrepe.
59. člen
Ministrstva, vsako na svojem področju, opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov organov lokalnih skupnosti, kadar ti odločajo v upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
O pritožbi zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdajajo organi lokalnih skupnosti, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje. Če je v ministrstvu za določeno upravno področje ustanovljen organ v sestavi, odloča o pritožbah zoper odločbe s tega upravnega področja, organ v sestavi.
60. člen
V zadevah, ki jih na organe lokalnih skupnosti prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva iz prejšnjega odstavka lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog delovnih mest za te naloge ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
Pristojno ministrstvo si zagotavlja pregled nad delom organov lokalnih skupnosti pri izvrševanju nalog iz državne pristojnosti v ta namen zahteva od organov lokalnih skupnosti poročila, obvestila, mnenja in podatke ter njihovo obvezno sodelovanje.
Ministrstva dajejo organom lokalnih skupnosti strokovno pomoč.
61. člen
Če ministrstvo ugotovi, da organ lokalne skupnosti ne izvršuje nalog iz državne pristojnosti, mora opozoriti organ lokalne skupnosti in mu z odločbo naložiti, da zagotovi izvrševanje teh nalog v roku, ki ga določi.
Če organ lokalne skupnosti nalog iz državne pristojnosti ne izvršuje pravilno in pravočasno, ga mora ministrstvo opozoriti na ugotovljene nepravilnosti ter mu določiti način in rok za njihovo odpravo.
V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko ministrstvo predlaga pristojnemu organu lokalne skupnosti tudi ukrepe zoper odgovorno uradno osebo.
62. člen
Če organ lokalne skupnosti ne ravna v skladu ž opozorilom ministrstva, lahko ministrstvo na stroške lokalne skupnosti neposredno opravi posamezno nalogo iz državne pristojnosti, ki bi jo moral opraviti organ lokalne skupnosti.
Ministrstvo mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti organa lokalne skupnosti, če bi zaradi opustitve naloge utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.
Če organ lokalne skupnosti kljub večkratnim opozorilom ne opravlja nalog iz državne pristojnosti, ki jih je po predhodnem soglasju na lokalno skupnost prenesla država, ali če jih ne izvršuje pravilno in pravočasno, lahko ministrstvo predlaga vladi, da začne postopek za odvzem prenesenih nalog in njihov prenos na upravno enoto.
5. Razmerja do izvajalcev javnih služb
63. člen
Ministrstva, vsako na svojem področju, nadzorujejo zakonitost splošnih aktov, ki jih izdajajo izvajalci javnih služb, katerih ustanovitelj je Vlada Republike Slovenije.
Pristojno ministrstvo mora opozoriti pristojni organ izvajalca javne službe, ki je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom, in mu predlagati ustrezne rešitve.
Če pristojni organ izvajalca javne službe ne uskladi svojih aktov z ustavo in zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti splošnega akta z ustavo in zakonom.
64. člen
Pristojno ministrstvo, vsako na svojem področju, opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov organov izvajalca javne službe, s katerimi ti odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in organizacij.
Če. je zoper posamične akte, ki jih na prvi stopnji izdajajo izvajalci javnih služb, dovoljena pritožba na upravni organ, odloča o pritožbi ministrstvo, pristojno za ustrezno področje. Če je v ministrstvu za določeno upravno področje ustanovljen organ v sestavi, odloča o pritožbah zoper odločbe s tega upravnega področja, organ v sestavi.
65. člen
Pri opravljanju strokovnega nadzorstva nad dejavnostjo javnih služb si pristojno ministrstvo zagotavlja pregled nad opravljanjem javne službe v ta namen zahteva od izvajalcev javnih služb poročila, obvestila, mnenja in podatke ter njihovo obvezno sodelovanje.
66. člen
Pravice, dolžnosti in pooblastila uprave pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela izvajalcev javnih služb in strokovnega nadzorstva podrobneje določajo predpisi, ki urejajo dejavnost javnih služb iz pristojnosti republike.
6. Nadzorstvo nad predpisi o upravnem postopku
67. člen
Ministrstva in drugi upravni organi, vsak v mejah svojega delovnega področja, skrbijo za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
68. člen
V upravnih organih lahko vodi upravni postopek in odloča v upravnih stvareh samo uradna oseba, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za opravljanje teh zadev.
Pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh oziroma za dejanja v postopku pred izdajo odločbe lahko izda minister oziroma predstojnik uradni osebi tega organa, ki izpolnjuje pogoje glede strokovne izobrazbe. Pooblastilo za odločanje v upravnih stvareh obsega tudi pooblastilo za dejanja v postopku pred izdajo odločbe.
69. člen
Pooblastilo za dejanja v upravnem postopku se lahko da uradni osebi upravnega organa, ki ima najmanj višjo strokovno izobrazbo, za dejanja v upravnem postopku na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh pa tudi uradni-osebi, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
S predpisom ministra, pristojnega za upravo, se glede na vrsto in zahtevnost ter druge značilnosti upravnih stvari podrobneje določi strokovna izobrazba, ki jo morajo imeti uradne osebe upravnega organa za opravljanje dejanj v upravnem postopku. S posebnim zakonom se določi način preizkusa strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku.
70. člen
Upravni organi, ki odločajo v upravnem postopku, vodijo enotno evidenco o upravnih stvareh.
Ministrstvo, pristojno za upravo, predpiše vsebino evidenc in način spremljanja podatkov o reševanju upravnih stvari.
71. člen
Ministrstvo, pristojno za upravo, nadzoruje v upravnih organih zlasti izvajanje:
– reševanja upravnih stvari v predpisanih rokih,
– predpisov o strokovni izobrazbi uradnih oseb, ki odločajo v upravnih stvareh oziroma opravljajo dejanja v postopku pred izdajo odločbe,
– določb predpisov glede izdajanja potrdil in drugih listin o določenih dejstvih,
– predpisov o stroških v upravnem postopku,
– predpisov o evidencah o reševanju upravnih stvari,
– določb aktov, ki določajo pogoje za delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge v zvezi z reševanjem upravnih stvari,
– predpisov o pisarniškem poslovanju,
– ukrepov pristojnih organov za izboljšanje dela pri reševanju upravnih stvari.
72. člen
V ministrstvu, pristojnem za upravo, opravljajo nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov o upravnem postopku delavci s posebnimi pooblastili - upravni inšpektorji. Pri izvrševanju nadzorstva sodelujejo upravni inšpektorji z ustreznimi ministrstvi.
Upravni inšpektor je samostojen pri opravljanju zadev upravne inšpekcije.
Upravni inšpektor mora imeti visoko strokovno izobrazbo pravne ali upravne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta pri reševanju upravnih stvari.
73. člen
Upravni inšpektor ima pri opravljanju nadzorstva pravico in dolžnost odrediti, da se nezakonitosti in druge nepravilnosti ali pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga sam določi v ta namen uvede in vodi upravni postopek, izdaja upravne odločbe in izreka druge ukrepe.
74. člen
Če upravni inšpektor ugotovi, da opravlja dejanja oziroma odloča v upravnem postopku uradna oseba upravnega organa, ki nima pooblastila ali nima strokovne izobrazbe ali preizkusa strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, z odločbo odredi, da uradna oseba takoj preneha z opravljanjem teh dejanj oziroma z odločanjem v upravnih stvareh.
Predstojnik upravnega organa mora v primerih iz prejšnjega odstavka takoj zagotoviti, da druga uradna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje, prevzame opravljanje dejanj oziroma odločanje v upravnem postopku.
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena imata uradna oseba in predstojnik upravnega organa pravico do ugovora v osmih dneh. Ugovor ne zadrži izvršitve odločbe. O ugovoru odloči minister, pristojen za upravo, najkasneje v 15 dneh od vložitve ugovora.
75. člen
Če upravni inšpektor ugotovi, da uradna oseba upravnega organa upravnih stvari ne rešuje v predpisanih rokih ali da krši tiste določbe zakonov in drugih predpisov, ki lahko vplivajo na odločitev o stvari, določi rok za rešitev upravne stvari oziroma rok in način za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
76. člen
Upravni inšpektor predlaga uvedbo disciplinskega postopka zoper uradno osebo upravnega organa, za katero ugotovi:.
– da zahteva od strank, da si same priskrbijo podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje, ali kakšen drug državni organ ali nosilec javnih pooblastil,
– da zahteva od strank predložitev dokazov, ki jih lahko hitreje in laže priskrbi organ, ki vodi postopek,
– da zahteva od strank potrdila, ki jih organi niso dolžni izdajati,
– da ponavlja kršitve iz prejšnjega člena.
77. člen
Če upravni inšpektor ugotovi težje kršitve predpisov o upravnem postopku in drugih predpisov, na podlagi katerih upravni organ odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank, predlaga organu, ki je pristojen za nadzorstvo nad delom tega organa, da ukrepa v okviru svojih pooblastil.
78. člen
Če upravni inšpektor ugotovi, da nosilec javnih pooblastil v zvezi z opravljanjem dejanj oziroma odločanjem v upravnem postopku ni sposoben opravljati poverjenih pooblastil oziroma da jih opravlja nevestno ali malomarno, predlaga ministrstvu, pristojnemu za ustrezno področje, da začne postopek za odvzem poverjenih javnih pooblastilih.
79. člen
Upravni inšpektor sestavi o opravljenem pregledu zapisnik in ga v osmih dneh pošlje upravnemu organu, pri katerem je bil opravljen pregled, in ministrstvu, pristojnemu za ustrezno področje.
80. člen
Na zapisnik o pregledu lahko minister ali predstojnik upravnega organa vloži ugovor v osmih dneh od dneva, ko je bil zapisnik vročen.
O ugovoru na zapisnik odloči minister, pristojen za upravo, najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je bil ugovor vložen.
Zoper, odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljen upravni spor.
81. člen
O izločitvi predstojnika organa v sestavi in uradnih oseb v ministrstvu odloča minister.
O izločitvi uradne osebe v organu v sestavi odloča predstojnik tega organa.
O izločitvi uradne osebe upravne enote odloča načelnik upravne enote.
O izločitvi načelnika upravne enote odloča minister, pristojen za upravo.
82. člen
Določbe 67. do 81. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za organe lokalnih skupnosti, kadar ti odločajo v upravnem postopku o zadevah iz državne pristojnosti.
Določbe 71. do 77. člena, 79. in 80. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za organe lokalnih skupnosti, kadar ti odločajo v upravnem postopku o zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti, in za izvajalce javnih služb iz pristojnosti republike, kadar ti v upravnem postopku odločajo o pravicah in dolžnostih državljanov in organizacij.
Določbe 78. do 80. člena in drugega odstavka 81. .člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za nosilce javnih pooblastil.
VII. IZVRŠEVANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORSTVA
83. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo. inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili. Inšpektor ima trajen mandat.
Inšpektor je osebno odgovoren predstojniku upravnega organa za opravljanje ali opustitev dejanj v inšpekcijskem postopku.
84. člen
Če ni s predpisi o posamezni inšpekciji drugače določeno, mora imeti inšpektor visoko strokovno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.
Inšpektor mora opraviti strokovni izpit v roku enega leta od dneva imenovanja za inšpektorja. Vsebino strokovnega izpita za posamezno inšpekcijo predpiše pristojni minister.
Inšpektor, ki nima strokovnega izpita, ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe.
85. člen
Inšpektor se razreši, če v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz prejšnjega člena.
Z dnem razrešitve preneha inšpektorju delovno razmerje.
86. člen
Inšpektor ne sme, poleg del, ki niso združljiva z deli v državnem organu, opravljati samostojnega osebnega dela oziroma za drugega delodajalca enakih ali podobnih del iz stroke, na področju katere opravlja inšpekcijsko nadzorstvo.
Opravljanje del iz prejšnjega odstavka je hujša kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Inšpektor, ki je v disciplinskem postopku, ne sme do dokončnosti odločbe o disciplinskem ukrepu oziroma do pravnomočnosti odločbe sodišča opravljati inšpekcijskega nadzorstva.
87. člen
Inšpektor mora varovati poslovno, uradno ali drugo tajnost, s katero se seznani pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva. Dolžnost varovanja poslovne, uradne ali druge tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja.
Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave, sporočila oziroma pritožbe.
Predstojnik upravnega organa lahko v utemeljenem primeru oziroma na zahtevo pristojnih organov s soglasjem ministra, pristojnega za področje, na katerem je inšpektor izvedel za poslovno, uradno ali drugo tajnost, razreši inšpektorja varovanja poslovne, uradne ali druge tajnosti.
88. člen
Inšpektor samostojno opravlja zadeve inšpekcijskega nadzorstva, izdaja odločbe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaščen. Posamezna dejanja v postopku pred izdajo odločbe v inšpekcijskih zadevah, zlasti ugotavljanje dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev, lahko opravljajo tudi druge uradne osebe upravnega organa.
Uradne osebe iz prejšnjega odstavka ne morejo izdajati odločb in takih sklepov, s katerimi se onemogoči nadaljnji postopek.
89. člen
Posamezna strokovna dela v inšpekcijskih zadevah (izvedensko delo, preizkusi in podobno) lahko opravljajo specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki, kadar to ni v nasprotju z interesi postopka.
90. člen
Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva se izkazuje s službeno izkaznico. Izkaznico izda predstojnik upravnega organa.
Obrazec izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister, pristojen za upravo.
91. člen
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima inšpektor pravico pregledati prostore, objekte, naprave, predmete, blago ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov, zaslišati stranke in priče v upravnem postopku, pregledati listine, s katerimi- lahko ugotovi istovetnost oseb, vzeti vzorce blaga ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva.
92. člen
Inšpektor ima pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja. pravne osebe ali posameznika, katerega poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so! predmet inšpekcijskega nadzorstva (v nadaljnjem besedilu: zavezanca) oziroma njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas, vstopiti v prostore in objekte ter k napravam iz prejšnjega člena, če z zakonom ni drugače določeno.
Če mora inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva pregledati posamezne prostore v stanovanju v katerih zavezanec opravlja obrtno in drugo dovoljeno dejavnost, pa temu zavezanec nasprotuje, si mora za pregled teh prostorov pridobiti odločbo pristojnega sodišča.
93. člen
Zavezanec lahko prisostvuje opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, razen v primeru, ko inšpektor oceni, da bi njegova prisotnost ovirala učinkovitost inšpekcijskega nadzorstva. Svojo odločitev mora inšpektor v zapisniku o inšpekcijskem nadzorstvu posebej utemeljiti.
94. člen
Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ter drug predpis ali drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
– odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi,
– predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma v skladu z zakonom izreči mandatno kazen,
– prijaviti kazniva dejanja,
– predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov,
– odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom, drugim predpisom ali aktom.
95. člen
Če zavezanec v roku, ki ga določi inšpektor, ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti, lahko inšpektor z odločbo prepove opravljanje dejavnosti do odločitve pristojnega organa.
Inšpektor začasno prepove opravljanje dejavnosti tudi, če je to potrebno, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali za nastanek škode v naravnem oziroma življenjskem okolju in na premoženju.
Če inšpektor ugotovi, da kljub izdanim odločbam zavezanec ponavlja kršitve, lahko z odločbo začasno odvzame predmete ali dokumentacijo, ki jih zavezanec uporablja za kršitve ali so s kršitvami nastali.
V primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora inšpektor nemudoma začeti postopek pred pristojnim organom.
Pritožba zoper odločbo, ki jo izda inšpektor v primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
96. člen
Zavezanec mora inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva.
• Če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva naleti na fizični odpor ali če tak odpor lahko utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.
97. člen
Inšpektor mora pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ustrezno ukrepati, da se preprečijo škodljive posledice, ki bi lahko nastale zaradi kršitve zakonov, drugih predpisov ali aktov.
98. člen
Inšpektor mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih.
VIII. PRAVNI AKTI
99. člen
Za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in aktov državnega zbora ter predpisov in aktov vlade izdajajo ministri pravilnike, odredbe in navodila.
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe zakona, drugega predpisa ali akta za njegovo izvrševanje.
Z odredbo se določajo ukrepi, ki imajo splošen pomen.
Z navodilom se za izvršitev posameznih določb zakona, drugega predpisa ali akta predpisuje način ravnanja.
100. člen
Pri odločanju o upravnih stvareh izdajajo ministri in predstojniki odločbe in sklepe.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
101. člen
S 1. 1. 1995 prevzame država od občin vse upravne naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva, ter vse druge z zakonom določene upravne naloge oblastvenega značaja iz pristojnosti občin.
Upravne naloge na področjih iz prejšnjega odstavka opravljajo upravne enote, razen nalog geodetske službe, nalog upravnega nadzorstva ter nalog na področju obrambe in zaščite, ki jih opravljajo neposredno pristojna ministrstva.
102. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se organizirajo upravne enote za območja sedanjih občin in za območje mesta Ljubljana.
Vlada Republike Slovenije lahko glede na krajevne razmere in potrebe ter obseg upravnih nalog po posameznih upravnih enotah spremeni območja iz prejšnjega odstavka, vendar ne pred konstituiranjem občin kot lokalnih skupnosti.
103. člen
Upravne enote oziroma ministrstva, na katerih delovno področje sodijo naloge iz prvega odstavka 101. člena tega zakona, prevzamejo hkrati tudi delavce občinskih upravnih organov, ki so opravljali te naloge, ter ustrezen del administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev, kakor tudi dokumentarno gradivo in nedokončane zadeve.
Upravne enote opravljajo delo v prostorih in s sredstvi, ki so jih kot družbeno premoženje do tedaj uporabljali občinski upravni organi za področja iz prvega odstavka 101. člena tega zakona.
Prostori in sredstva iz prejšnjega odstavka po stanju na dan 31. 12. 1993 ostanejo v lasti občin s tem, da so jih občine dolžne prepustiti v uporabo upravnim enotam. Za uporabo teh prostorov in sredstev zagotavlja Vlada Republike Slovenije povračilo sorazmernega dela stroškov za vzdrževanje in obratovanje.
104. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati za republiške upravne organe zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88), razen določb, ki se nanašajo na razmerja do občinskih upravnih organov (členi 246 do 253), ki prenehajo veljati za posamezno občino z dnem, ko se konstituirajo organi občine kot lokalne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo.
Za upravne organe posamezne občine prenehajo veljati določbe zakona iz prejšnjega odstavka z dnem, ko se konstituirajo organi občine kot lokalne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo.
105. člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na razmerja do organov lokalnih skupnosti, se začnejo uporabljati z dnem, ko se konstituirajo organi občine kot lokalne skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo.
106. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-05/93-14/8
Ljubljana, dne 20. oktobra 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.
