Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na predlog Neodvisnosti - Konfederacije novih sindikatov Slovenije iz Ljubljane, na seji dne 30. 6.1994
ugotovilo:
Člen 26. zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92) ni v neskladju z ustavo.
Obrazložitev
A)
Predlagatelj izpodbija ustavnost 26. člena zakona o Državnem svetu, po katerem volilno telo za volitve v Državni svet. izbirajo sindikati. Meni, da ni mogoče sklepati, da so vsi zaposleni slovenski državljani tudi člani sindikatov in da zato sindikati ne morejo predstavljati interesa vseh delojemalcev torej lahko volijo elektorje samo delojemalci v podjetjih in javnih službah neposredno. Zato je, obstoječa zakonska ureditev po predlagatelje-vem mnenju v nasprotju s 76. in 96. členom Ustave.
B)
Po ustavi ima vsakdo pravico, da se svobodno združuje z drugimi (drugi odstavek 42. člena ustave). Ustava tudi določa, da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev (44. člen). Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je svobodno (76. člen ustave).
Ustava tudi določa, da je Državni svet zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Ima 40 članov in ga sestavljajo predstavniki delodajalcev, predstavniki delojemalcev, predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, predstavniki negospodarskih dejavnosti in predstavniki lokalnih interesov. Organizacijo Državnega sveta ureja zakon (96. člen ustave).
Po zakonu o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92) volijo štiri člane Državnega sveta - predstavnike. delojemalcev reprezentativni sindikati za območje države. Člane Državnega sveta voli volilno telo, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki reprezentativnih sindikatov. Reprezentativna zveza oziroma konfederacija sindikatov izvoli v volilno telo toliko predstavnikov, kolikor je v njej združenih reprezentativnih sindikatov. Posamezni reprezentativni sindikat, ki ni združen v zvezo ali konfederacijo, izvoli v volilno telo enega predstavnika. Poleg navedenih predstavnikov izvoli zveza, konfederacija in posamezni sindikat še po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih deset tisoč članov (26. člen).
Ustavno sodišče ugotavlja, da je v primerjavi z Državnim zborom, ki ga sestavljajo poslanci državljanov kot predstavniki vsega ljudstva, Državni svet zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov - torej interesno predstavništvo, ki ne deli pristojnosti z Državnim zborom. Specifičen položaj in struktura Državnega sveta narekujeta tudi ustrezen volilni sistem, ki je nujno različen od volilnega sistema za Državni zbor. Temeljne razlike so v volilni pravici, v vlogi političnih strank in sistemu razdelitve mandatov. Člani Državnega sveta so predstavniki nosilcev določenih interesov in se volijo na podlagi posebne volilne pravice, ki pripada nosilcem teh interesov. Ti interesi se oblikujejo v ustreznih interesnih organizacijah oziroma v lokalnih skupnostih. Ustava sicer ne določa načina volitev v Državni svet, vendar z ustavo določena struktura Državnega sveta, njegov položaj in pristojnosti govorijo za posredne volitve, ki se opravijo v ustreznih interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih po volilnih telesih, ki jih sestavljajo člani predstavniških organov ali izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti. Glede na položaj in strukturo Državnega sveta kot interesnega predstavništva torej pripada pravica postavljanja kandidatov za člane Državnega sveta kot predstavnike določenih funkcionalnih oziroma lokalnih interesov le ustreznim interesnim organizacijam oziroma lokalnim skupnostim. Pred sprejetjem ustrezne zakonske ureditve (zakon o reprezentativnosti sindikatov, Uradni list RS, št. 13/93) so volili pri prvih volitvah člane Državnega sveta za to področje sindikati ter zveze oziroma konfederacije sindikatov, organizirani za območje vse države. Volitve so bile opravljene tako, da je člane Državnega sveta volilo volilno telo, ki so ga sestavljali izvoljeni predstavniki reprezentativnih sindikatov.
Poleg tega pa ustavno sodišče ugotavlja, da je treba s pojmom sindikata razumeti vsako organizacijo ali združenje delavcev, katerega namen je izboljšati in zavarovati interese delavcev, ne glede na naziv. Ti interesi so po sami naravi stvari ekonomski in socialni. Glede na to, da izpodbijana zakonska določba ureja volilno pravico enako v tem smislu, da jo imajo vsi člani vseh interesnih organizacij, ki se oblikujejo kot organizacije nosilcev interesa delojemalcev, ni v nasprotju z ustavo.
C)
To določbo je ustavno sodišče sprejelo na podlagi 21. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) na seji v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Jerovšek, Krivic in Šturm, ki so napovedali odklonilno ločeno mnenje.
Št. U-I-161/92-12
Ljubljana, dne 30. junija 1994.
Predsednik
dr. Tone Jerovšek l. r.