Ustavno sodišče je v postopku za presojo ustavnosti, začetem na pobudo Zveze društev upokojencev, Ljubljana, ter Janeza Erjavca, Bojana Maherja in Hardvika Pirnovarja iz Ljubljane, na seji dne 6. 10. 1994

Določba druge alinee drugega odstavka 274. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in 5/94) ni v skladu z ustavo.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku šestih mesecev.

1. Pobudniki izpodbijajo spremenjeno določbo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju o sestavi Skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in to v delu, ki določa, da predstavnike upokojencev imenuje Državni zbor in ne več organizacije upokojencev. S tem naj bi bilo kršeno splošno ustavno načelo enakopravnega obravnavanja posameznikov in organizacij, katerih predstavniki se imenujejo v skupščino. Predstavnike delodajalcev imenujejo organizacije in delodajalci, organizirani v gospodarski zbornici ter drugih združenjih delodajalcev predstavnike zavarovancev imenujejo reprezentativni sindikati predstavnike invalidov imenujejo organizacije delovnih invalidov edino predstavnike upokojencev imenuje Državni zbor. Nobenih utemeljenih razlogov naj ne bi bilo za takšno diskriminacijsko obravnavanje upokojencev in njihovih oblik organiziranja.
2. Državni zbor v odgovoru na pobudo podrobneje pojasnjuje postopek sprejemanja sporne zakonske določbe. V amandmajski obliki sprejeta rešitev, da 16 predstavnikov upokojencev - članov skupščine zavoda imenuje Državni zbor, zapostavlja skupino upokojencev nasproti drugim skupinam delodajalcev, aktivnih zavarovancev in delovnih invalidov, ki lahko kot zakonsko upravičeni predlagatelji samostojno vodijo postopke evidentiranja, kandidiranja in imenovanja svojih predstavnikov v skupščino zavoda po lastnih internih pravilih, kot to določa v skladu z 277. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 14. člen statuta zavoda (Uradni list RS, št. 55/93). Taka določba je vprašljiva z vidika skladnosti s 44. pa tudi s 14. členom ustave, zato je odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko sprejel mnenje, s katerim podpira vloženo pobudo za oceno njene ustavnosti.
3. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v svojem mnenju navaja, da v postopek sprejemanja novele zakona ni bil ne neposredno ne posredno vključen. Meni, da so ob izpodbijani zakonski določbi upokojenci v nekoliko drugačnem položaju kot drugi subjekti, ki imenujejo svoje predstavnike v skupščino zavoda. Ali je ta neenakost utemeljena z obstoječo organiziranostjo upokojencev, ki po mnenju Državnega zbora ne zagotavlja ustrezne zastopanosti vseh interesov upokojencev oziroma regionalne zastopanosti, je po njegovem mnenju verjetno vprašanje primernosti takšne ocene.
4. Ustavno sodišče je s sklepom z dne 15. 4. 1994 pobudo sprejelo in začelo postopek za oceno ustavnosti izpodbijane določbe zakona, istočasno pa je tudi zadržalo njeno izvrševanje do končne odločitve.

Drugi odstavek 50. člena ustave določa, da država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji se ureja z zakonom o .pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in 5/94 v nadaljevanju: ZPIZ). Po določbi. 6. člena tega zakona je nosilec in izvajalec pokojninskega in invalidskega zavarovanja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: zavod), ki ima status javnega zavoda. Organ upravljanja zavoda je skupščina (prvi odstavek 274. člena ZPIZ), ki jo sestavljajo predstavniki organizacij in delodajalcev, organiziranih v gospodarski zbornici ter drugih združenjih delodajalcev, ter predstavniki zavarovancev in uživalcev pravic (drugi odstavek 274. člena ZPIZ).
Organ upravljanja zavoda torej sestavljajo predstavniki različnih interesov v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Takemu položaju in sestavi skupščine zavoda je prilagojen in s statutom zavoda (Uradni list RS, št. 55/93) urejen sistem volitev oziroma imenovanja predstavnikov posameznih interesov. Določeni so nosilci teh interesov, preko katerih se izvedejo postopki evidentiranja in kandidiranja ter imenovanja predstavnikov, ki bodo zastopali interese določene interesne skupine v skupščini zavoda. Pravica imenovanja predstavnikov posameznih interesov pripada določenim interesnim organizacijam in ne neposredno zavarovancem in uživalcem pravic oziroma delodajalcem.
Izpodbijana določba ZPIZ v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom (14. člen ustave) določa, da predstavnike upokojencev v skupščino zavoda, drugače kot velja za vse ostale, imenuje Državni zbor in ne upokojenci sami preko svojih interesnih organizacij, združenj oziroma drugih oblik povezovanja. Po oceni ustavnega sodišča za tako različno obravnavanje ni utemeljenih razlogov. Gre za enako dejansko stanje in enako pravno situacijo: imenovanje predstavnikov posameznih interesov v organ upravljanja javnega zavoda. Načelo enakosti zakonodajalcu ne dovoljuje, da bi upokojencem odrekal pravico imenovanja predstavnikov v skupščino zavoda preko njihovih interesnih organizacij ali združenj, medtem ko vsem ostalim to dovoljuje.
Ustavno sodišče se ni odločilo za razveljavitev izpodbijane zakonske določbe, ampak le za ugotovitev njene neskladnosti z ustavo, in je naložilo zakonodajalcu, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v določenem roku. Zaradi varstva interesov upokojencev je pomembneje, da so v skupščini predstavniki zavarovancev in uživalcev pravic v večini, kot to, kako so predstavniki upokojencev imenovani. S formalno razveljavitvijo izpodbijane določbe pa bi upokojenci izgubili tudi ugodnejše razmerje pri sestavi skupščine, ki jim ga je zakon priznal.

To odločbo je ustavno sodišče sprejelo na podlagi 21. in 48. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.