Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni list RS, št. 26/92) in na podlagi 82. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86 in Uradni list RS, št. 2/92) in na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 28. skupni seji zborov krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 4. 10. 1994 sprejela

Zaradi zgodovinskih, pietetnih in naravnih vrednot se v skladu s 16. členom zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) Veliko Brezarjevo brezno z grobiščem razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost, ki je po svojih značilnih lastnostih naravna znamenitost in zgodovinski spomenik ter spomenik oblikovane narave.

Namen razglasitve je spominska zaščita Velikega Brezarjevega brezna in grobišča, ki sta avtohtono okolje poboja in pokopa vojaških ujetnikov po koncu druge svetovne vojne. Brezarjevo brezno je sinonim za povojne poboje v ljubljanski okolici in spominsko območje, ki je najbližje naši prestolnici.

Veliko Brezarjevo brezno in grobišče se nahajata v naslednji katastrski občini, z naslednjima parcelnima številkama in izmero ter sta v lasti naslednjih subjektov:

+----------+------+------+------+-------+----------+-------------------+
|Spomenik  |K.o.  |VI.   |Pare. |Kultura|Izmera v  |Lastnik oz.        |
|          |      |šl.   |št.   |       |m2        |imetnik pravice    |
|          |      |      |      |       |          |upravljanja        |
+----------+------+------+------+-------+----------+-------------------+
|1.        |      |      |      |       |brez      |Ivanka Knap, Lj.,  |
|Veliko    |      |      |      |       |          |Blažičeva 10, do   |
|Brezarjevo|      |      |      |       |          |1/2;               |
|brezno    +------+------+------+-------+----------+-------------------+
|          |Glince|22    |139   |gozd   |izmere    |Anton Knap, Lj.,   |
|          |      |      |      |       |          |Blažičeva 10, do   |
|          |      |      |      |       |          |1/2.               |
+----------+------+------+------+-------+----------+-------------------+
|2.        |Glince|1011  |1166  |travnik|1457      |druž. last. z      |
|Grobišče  |      |      |      |       |          |imetnikom prav.    |
|          |      |      |      |       |          |up. občina         |
|          |      |      |      |       |          |Ljubljana-Šiška    |
+----------+------+------+------+-------+----------+-------------------+

Meja spomenika poteka v radiju tridesetih metrov od središča brezna, pare. št. 139, in okoli urejenega grobišča, po meji parcele številka 1166, oboje k.o. Glince.
Meja vplivnega območja spomenika pa določa dvajsetmetrski pas okoli parcele številka 1166 k.o. Glince, ki sega na parcele s številkami 1162, 1163/1, 1165, 1167, 1168 k.o. Glince.
Karta v merilu 1 :2880 z vrisano mejo obeh delov spomenika je kot priloga sestavni del tega odloka ter je na vpogled v Sekretariatu za družbene dejavnosti občine Ljubljana Šiška.

Za zavarovano območje obeh delov spomenika velja prvi varstveni režim, ki zahteva: pri navedenem območju se ohranja avtentično naravno okolje s parkovnim, gojitvenim gozdom in zaščiteno namembnostjo grobišča. Vsi posegi se podrejajo zaščiteni namembnosti in spomeniški pričevalnosti. V sklop varovanja sodi tudi nezazidljivost vsega razglašenega območja. Novi posegi so usmerjeni v čiščenje bazena, urejanje poti z avtohtonimi materiali in vzdrževanju zatravljenih površin grobišča ter naravnem stanju okolice, ohranjanju gozdnih površin in potoka.

V neposrednem območju spomenika so dovoljeni le posegi in razvojne usmeritve, ki ne nasprotujejo spomeniškim lastnostim kulturnega in zgodovinskega območja. Dovoljeni so strokovni in znanstveni posegi, ki so namenjeni nadaljnjim raziskavam in izboljšavi estetskega oziroma vizualnega stanja spomenika. Druge spremembe v prostoru so možne le glede na naravo in vrednost kulturne in zgodovinske dediščine, kot je to opredeljeno v varstvenem režimu. Vsaka trajna sprememba prostora v širšem območju spomenika in njegovi okolici mora biti poprej širše družbeno verificirana in je zanjo treba pridobiti soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Spomenik in okolica,, ki je s spomenikom vizualno povezana, se urejata s posebnim načrtom ureditve. Meje takšnega načrta so predmet posebne strokovne preverbe.
Spomenik ima prvenstveno pietetno funkcijo. Prostor mora ohranjati avtentično formo naravne jame z zaščitno ograjo in zazelenjenega grobišča.
Na obstoječem mestu mora ostati spomenik s križem in ohranjati je potrebno simbolno ime prostora. Za posege, ki niso v skladu z varstvenim režimom in spreminjajo lastnosti spomenika, je povzročitelj teh posegov kazensko odgovoren. Škodo ali spremembe na spomeniku, ki so s tem nastale, mora v določenem roku odstraniti in prizadeti teren sanirati v prejšnje stanje. V nasprotnem primeru teren sanira organizacija, ki jo določi pristojen občinski organ. Stroške postopka in sanacije krije povzročitelj.

Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti spomenika.
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

V roku šestih mesecev od uveljavitve odloka zagotovi pristojni občinski upravni organ enotno označbo spomenikov, upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve pa predlaga vpis spomenika v zemljiško knjigo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Za prekrške v zvezi z razglašenim spomenikom se uporabljajo določbe zakona o naravni in kulturni dediščini ter zakon o prekrških.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.