Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena ter prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o poroštvih Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. oktobra 1994.

Vlada Republike Slovenije lahko do višine in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, odloča o dajanju poroštev Republike Slovenije za obveznosti kreditojemalcev iz kreditov, najetih zaradi restrukturiranja njihovih obveznosti do bank (v nadaljevanju: poroštva zaradi restrukturiranja).

Poroštvo zaradi restrukturiranja se ne more dati, če:
– kreditojemalec ni organiziran kot kapitalska gospodarska družba ali kot podjetje, kateremu Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo že odobrita program preoblikovanja v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij;
– je kreditojemalec obvladujoča družba v razmerju do druge družbe, razen če se vse od njega odvisne družbe zavežejo kot solidarni dolžniki za njegove obveznosti iz kreditne pogodbe;
– je kreditojemalec v stečaju;
– kreditojemalec opravlja gospodarsko javno službo kot svojo dejavnost;
– je večinski delničar ali družbenik kreditojemalca Republike Slovenije;
– je kreditojemalec ali njegov večinski delničar oziroma družbenik s pogodbo prenesel družbeni kapital na Sklad Republike Slovenije za razvoj;
– je terjatve banke v sanaciji do kreditojemalca ali njegovega večinskega delničarja oziroma družbenika prevzela Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic kot potencialne izgube.

Pri restrukturiranju dolgov po tem zakonu se vse banke, katerih terjatve do istega dolžnika se po razvrstitvi v skladu z drugim odstavkom tega člena uvrstijo v skupino B, C ali D, sporazumejo z dolžnikom, da bo vsaka od njih opustila vsa zavarovanja za svoje terjatve do njega in. mu del dolgov odpustila ali zamenjala za poslovni delež oziroma delnice dolžnika, za odplačilo preostanka teh dolgov pa bo dolžniku odobrila nov kredit pod pogoji iz 5. člena tega zakona.
Za razvrstitev terjatev zaradi izvajanja tega zakona je odločilna razvrstitev v skladu z veljavnimi pravili o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic, kakršna bi bila na dan 30. 9. 1994, če terjatve ne bi bile zavarovane. Če bi se terjatve na dan kasnejše razvrstitve uvrstile v slabšo skupino, je odločilna kasnejša razvrstitev. K razvrstitvi terjatev mora dati mnenje pooblaščeni revizor, ki je revidiral zadnje računovodske izkaze banke.

Banka pri restrukturiranju opusti vse zastavne in druge pravice, s katerimi je zavarovana izpolnitev dolžnikovih dolgov.
Banka mora odpustiti dolžniku znesek dolga, ki predstavlja razliko med obračunano višino celotne terjatve in višino terjatve, kakršna bi bila ob upoštevanju dejanskih odplačil glavnice, obresti in drugih obveznosti, če bi dolžnik dolgoval samo glavnico in obresti na glavnico po obrestni meri največ R + 20%, ne glede na vmesna odplačevanja dolgov z novimi krediti.
Banka dolžniku bodisi odpusti, bodisi zamenja za poslovni delež ali delnice dolžnika del preostanka terjatev po zmanjšanju v skladu s prejšnjim odstavkom, in sicer:
– pri terjatvah, razvrščenih v skupino B, najmanj 10% preostanka terjatev,
– pri terjatvah, razvrščenih v skupino C, najmanj 25% preostanka terjatev in
– pri terjatvah, razvrščenih v skupino D, najmanj 50% preostanka terjatev.
Prihodki banke, doseženi s sprostitvijo posebnih rezervacij ob restrukturiranju iz 3. člena tega zakona, se ne upoštevajo pri ugotavljanju davčne osnove za odmero davka od dobička.

Dolžnik s sklenitvijo kreditne pogodbe z banko (v nadaljnjem besedilu: kreditna pogodba) najame pri banki nov kredit, s katerim ji odplača del dolgov, ki mu ni bil odpuščen ali zamenjan za poslovni delež ali delnice na način iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega zakona.
Kredit iz prvega odstavka tega člena banka odobri pod naslednjimi pogoji:
– kreditojemalec banki dolguje samo glavnico in obresti od glavnice, ne glede na siceršnje splošne pogoje banke;
– kreditojemalec začne odplačevati glavnico kredita po preteku najmanj treh let od začetka uporabe kredita, in jo odplačuje najmanj štiri leta v enakih polletnih obrokih;
– glavnica kredita se revalorizira z valutno klavzulo po srednjem tečaju Banke Slovenije za ECU ali z indeksom rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji in obrestuje po obrestni meri največ 9% letno, obresti na revalorizirano glavnico pa se plačujejo v četrtletnih obrokih;
– izpolnitev obveznosti kreditojemalca se delno zavaruje s poroštvom države kot edinim zavarovanjem za ta kredit;
– banka med trajanjem kreditiranja neodvisno od kapitalske udeležbe v kreditojemalcu imenuje najmanj enega člana nadzornega sveta kreditojemalca, ki zastopa njene interese;
– kreditojemalec med trajanjem kreditiranja ne sme brez soglasja banke imenovati članov uprave, niti prodajati, vlagati, obremenjevati ali dajati v zakup sredstev, katerih vrednost presega 10,000.000 tolarjev, prenehati s poslovanjem ali se statusno preoblikovati z razdelitvijo, spojitvijo ali pripojitvijo.

Višino prejemkov članov uprave kreditojemalec v času kreditiranja določa s soglasjem banke, višino plačil delavcem, zaposlenim pri kreditojemalcu, pa se s sporazumom med banko, kreditojemalcem in sindikati delavcev.
Kreditojemalec do dokončnega vračila kredita ne sme razdeljevati dobička med svoje delničarje ali družbenike.
Vsa izplačila v nasprotju s prejšnjim odstavkom so prejemniki dolžni vrniti kreditojemalcu. Za uveljavljanje terjatev do prejemnikov nedovoljenih plačil se smiselno uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah glede prepovedanih plačil.
Letne računovodske izkaze kreditojemalca mora pregledati samostojno revizijsko podjetje. Istočasno z letnimi računovodskimi izkazi mora poslovodstvo kreditojemalca revizorju predložiti tudi poročilo o odnosih z banko, sestavljeno v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah, ki urejajo poročanje o odnosih s povezanimi družbami.
Kreditojemalec mora v 30 dneh po prejemu revizijskega poročila, najkasneje pa v osmih mesecih po preteku poslovnega leta predložiti banki najmanj dva izvoda letnega poročila skupaj z revidiranim poročilom o odnosih z banko.

Republika Slovenija se s poroštvom zaradi restrukturiranja nepreklicno zaveže, da bo banki pod pogoji in na način iz 8. in 9. člena tega zakona poravnala določen delež denarnih obveznosti kreditojemalca iz kreditne pogodbe, če se nad dolžnikom začne stečajni postopek ali če se njena terjatev do kreditojemalca zmanjša zaradi potrjene prisilne poravnave.
Delež obveznosti, za katerega da Republika Slovenija poroštvo zaradi restrukturiranja je različen glede na razvrstitev terjatev, ki se poplačajo s kreditom iz prvega odstavka 5. člena tega zakona in lahko znaša:
– pri terjatvah, razvrščenih v skupino B, največ 50%,
– pri terjatvah, razvrščenih v skupino C, največ 40%,
– pri terjatvah, razvrščenih v skupino D, največ 30%.
Banka mora v 15 dneh po prejemu poročil iz petega odstavka prejšnjega člena tega zakona posredovati en izvod teh poročil ministrstvu, pristojnemu za finance. Banka mora ministrstvo, pristojno za finance sproti obveščati o vseh spremembah višine kreditojemalčeve obveznosti ter o vseh dejstvih, ki vplivajo na možnost nastanka ali prenehanja pogojev za izpolnitev poroštvene obveznosti.

Če se nad kreditojemalcem začne stečajni postopek, ima banka pravico zahtevati od Republike Slovenije, da kot porok poravna delež neporavnanih obveznosti kreditojemalca, za katerega je dala poroštvo, če banka prijavi svoje terjatve v stečaj in ko postane sklep o začetku stečajnega postopka nad kreditojemalcem pravnomočen.
Delež obveznosti, ki so dospele pred dnem začetka stečajnega postopka nad kreditojemalcem, poravna Republika Slovenija v 15 dneh po prejemu popolnega in pravilnega zahtevka za izpolnitev poroštvene obveznosti.
Delež obveznosti, ki v skladu s kreditno pogodbo dospejo po uvedbi stečajnega postopka nad kreditojemalcem, poravna Republika Slovenija kot dolžnik v rokih iz kreditne pogodbe in banka nima pravice zahtevati takojšnjega vračila.
Ko Republika Slovenija poravna svojo obveznost iz drugega odstavka tega člena pridobi del celotne terjatve banke do kreditojemalca, enak deležu, za katerega je dala poroštvo.

Če se terjatev banke do kreditojemalca zmanjša zaradi prisilne poravnave, pridobi banka pravico zahtevati od Republike Slovenije, da ji nadomestni delež zmanjšanja terjatve do kreditojemalca, za katerega je Republika Slovenija dala poroštvo, če banka za zmanjšanje terjatve ne prejme nadomestne izpolnitve in ko postane sklep o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen.
Poroštvo Republike Slovenije ostane po prisilni poravnavi za delež zmanjšane terjatve, če se rok vračila in drugi pogoji za kreditojemalca ne poslabšajo.
Delež zmanjšanja obveznosti, ki v skladu s kreditno pogodbo dospejo pred dnem potrditve prisilne poravnave, poravna Republika Slovenija v 15 dneh po prejemu popolnega in pravilnega zahtevka za izpolnitev poroštvene obveznosti.
Delež zmanjšanja obveznosti, ki v skladu s kreditno pogodbo dospejo po potrditvi prisilne poravnave poravna Republika Slovenija kot dolžnik v rokih iz kreditne pogodbe in banka nima pravice zahtevati takojšnjega vračila.
Če sodišče razveljavi potrjeno prisilno poravnavo, mora banka vrniti Republiki Sloveniji vse zneske plačil iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki jih je prejela.

Če banka v času kreditiranja prejme od kreditojemalca kakšno korist brez nasprotne dajatve primerne vrednosti, se terjatev banke iz kreditne pogodbe zmanjša za razliko med vrednostjo prejete koristi in dejansko vrednostjo nasprotne dajatve.
Republika Slovenija ima pravico zahtevati od banke vračilo preveč plačanega zneska poroštvene obveznosti v šestih mesecih od kar je izvedela za razpolaganje iz prejšnjega odstavka, vendar najkasneje v treh letih od prejema zahtevka za izpolnitev poroštvene obveznosti.

Vse pravice in obveznosti banke iz 5., 6., 7., 8., 9. in 10. člena tega zakona preidejo na vsakokratnega pridobitelja terjatve iz kreditne pogodbe.

Vlada odloča o dajanju poroštev zaradi restrukturiranja na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarske dejavnosti, ki predhodno pripravi in izvede javni razpis, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in drugih glasilih.
Javni razpis iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo, pristojno za gospodarske dejavnosti, najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona in ga v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance, predloži vladi v potrditev. Kriteriji za izbiro prijav so sestavni del javnega razpisa.
Rok za prijavo na javni razpis iz prvega odstavka tega člena ne sme biti krajši kot 60 dni od objave v Uradnem listu Republike Slovenije in ne sme trajati dlje kot do 30. 6. 1995.
Podjetja z družbenim kapitalom, ki se niso mogla pravočasno prijaviti na javni razpis zaradi postopka revizije po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, se lahko prijavijo tudi po poteku rokov iz prejšnjega odstavka.
Poroštvene pogodbe sklepa minister, pristojen za gospodarske dejavnosti.
Po sklenitvi poroštvene pogodbe pošlje ministrstvo, pristojno za gospodarske dejavnosti, izvod celotne dokumentacije ministrstvu, pristojnemu za finance.

Obvestila Republiki Sloveniji in zahtevki za izpolnitev poroštvene obveznosti iz tega zakona so popolni in pravilni, če jih banka naslovi na ministrstvo, pristojno za finance in priloži listine, ki verodostojno dokazujejo resničnost navajanih dejstev.

Skupna višina poroštev zaradi restrukturiranja lahko znaša največ 20.000.000.000 tolarjev.
Vlada mora o poroštvih zaradi restrukturiranja enkrat letno poročati Državnemu zboru.

Ne glede na določbe 1. do 14. člena tega zakona daje Republika Slovenija poroštva bankam, ki odobrijo kredite pod pogoji iz prvega odstavka 16. člena tega zakona, podjetjem TAM d.d. Maribor, AM BUS d.o.o. Ljubljana, BREST Tapetništvo Cerknica, BREST Pohištvo Cerknica, BREST INSE Cerknica in BREST IN Cerknica. Skupna višina glavnic, za katere se dajejo ta poroštva lahko znaša največ 800,000.000 tolarjev.

Poroštva iz prejšnjega člena tega zakona se dajejo za vse obveznosti kreditojemalcev iz kreditov, odobrenih pod naslednjimi pogoji:
– s sredstvi kredita se ne morejo odplačevati obstoječe obveznosti kreditojemalca do bank;
– kredit se daje za dobo najmanj petih let;
– glavnica se začne odplačevati po preteku treh let od črpanja kredita in se odplačuje v enakih četrtletnih obrokih;
– obrestna mera za kredit znaša največ R + 9% letno;
– realne obresti se plačujejo četrtletno na revalorizirano glavnico;
– poroštvo države je edino zavarovanje za izpolnitev obveznosti kreditojemalca;
– kot solidarni dolžniki po kreditni pogodbi se zavežejo vse od kreditojemalca odvisne družbe in v razmerju do njega obvladujoča družba.
Republika Slovenija bo poravnala obveznosti kreditojemalca iz kreditne pogodbe; ki jih ta na poziv banke ne bo izpolnil.
Predčasna dospelost kreditnih obveznosti kreditojemalca – tudi zaradi uvedbe postopka prisilne poravnave ali stečaja – ne vpliva na dospelost poroštvene obveznosti Republike Slovenije.

Poslovodstvo kreditojemalcev iz 15. člena tega zakona, mora najkasneje v 45 dneh od dneva uveljavitve tega zakona predložiti Vladi Republike Slovenije v potrditev program sanacije.
Če Vlada Republike Slovenije ne potrdi programa sanacije iz prejšnjega odstavka, predlaga uvedbo prisilne poravnave nad kreditojemalcem.
Poroštvene pogodbe za poroštva iz 15. člena tega zakona sklene z bankami minister, pristojen za gospodarske dejavnosti.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.