Na podlagi drugega odstavka 29. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, 8/90 in Uradni list RS, št. 26/92) ter 24. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS; št. 4/93) izdaja minister za kulturo v soglasju z ministrom za okolje in prostor

Z namenom, da se ohranijo izjemne značilnosti Škocjanskega zatoka, ki je enkraten primer, redkega in izredno ogroženega sredozemskega močvirskega biotopa z edino brakično vodo v Sloveniji, kjer prezimujejo, gnezdijo ali se na svoji selitveni poti ustavljajo številne vrste ptic, se območje Škocjanskega zatoka začasno, za čas do 31. 12. 1995, razglasi za naravno znamenitost.

Škocjanski zatok obsega območje od južnega roba ustja Badaševice v smeri JV po severovzhodnem robu zemljišča parc. št. 3883, k.o. Bertoki do železniškega nasipa, po njegovem severozahodnem robu v smeri SV do preliva med obema vodnima telesoma zatoka, kjer prečka železniški nasip ter nato poteka po njegovem jugovzhodnem robu v smeri JZ do roba zemljišča parc. št. 3882, k.o. Bertoki in po njem v smeri JV do severozahodnega roba obalne ceste ter nato po njem v smeri SV do višine jugozahodnega roba zemljišča parc. št. 679, k.o. Bertoki, kjer zavije v smeri SZ proti železniškemu nasipu in zatem poteka po njegovem jugovzhodnem robu v smeri JZ do preliva, tam prečka železniški nasip in nato poteka po njegovem severozahodnem robu v smeri SV do višine severovzhodnega roba zemljišča parc. št. 5858, k.o. Bertoki, kjer zavije v smer SZ in poteka po severozahodnih robovih zemljišč parc. št. 5858, 5845/1 in 5845/2, vse k.o. Bertoki, zatem po jugovzhodnem robu zemljišča parc. št. 5981/2, k.o. Bertoki vse do severovzhodne brežine prekopa, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem, kjer zavije v smeri SZ do trase načrtovane ankaranske vpadnice (kartno gradivo sprememb in dopolnitev planskih aktov občine Koper, 1992) in nato po njenem jugovzhodnem robu do jugozahodne brežine zatoka oziroma do zemljišča parc. št. 1547/1, k.o. Koper, kjer zavije v smer JV, prečka ustje Badaševice in se zaključi na južnem robu njenega ustja.
Meja zavarovanega območja iz prejšnjega odstavka je določena na pregledni katastrski karti v merilu 1: 5000, ki jo hrani Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Na območju Škocjanskega zatoka je prepovedano:
– onesnaževati vodo s spuščanjem tehnoloških odpadnih voda, tekočih odpadkov, kanalizacijskih odplak in drugim;
– spreminjati naravno temperaturo vode z uporabo vode za hlajenje energetskih ali industrijskih naprav in z drugim;
– spreminjati sestavo vode na način, ki bi lahko pomenil poslabšanje življenjskih pogojev za rastlinstvo in živalstvo;
– spreminjati vodni režim na način, ki ni v skladu s projektom ureditve naravnega rezervata in centra za obiskovalce;
– graditi stavbe oziroma objekte vseh vrst na bregu ali v neposredni bližini bregov;
– odlagati ali odmetavati odpadke vseh vrst v strugo, na breg ali v neposredno bližino vode;
– onesnaževati zrak s prahom, aerosoli in strupenimi plini;
– v neposredni okolici izvajati takšna melioracijska ali regulacijska dela, katerih škodljive posledice bi bilo mogoče čutiti na ožji lokaliteti;
– trgati cvetje, izkopavati, nabirati, poškodovati ali lomiti rastline ali uničevati vegetacijske formacije;
– posegati v obrežno vegetacijo;
– loviti, nabirati, preganjati ali uničevati živali;
– uničevati ali poškodovati gnezdišča ter prostore, kjer se živali zadržujejo, hranijo ali razmnožujejo;
– povzročati hrup, eksplozije ali vibracije ter umetno osvetljevati živali, njihova gnezdišča ali bivališča, kolikor ni to v neposredni zvezi z uporabo obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov;
– voziti se z motornimi čolni, razen s čolni z električnimi motorji na akumulator.

Na podlagi predhodnega soglasja Zavoda Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine se lahko na zavarovanem območju, ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena te odredbe, izvajajo te dejavnosti:
– gradijo objekti, poti, mostovi in infrastrukturni objekti za potrebe prezentacije zavarovanega območja ter ureditve centra za obiskovalce;
– izvajajo posegi v obrežno vegetacijo z redčenjem, sekanjem in zasajanjem rastlinstva.

Zaradi znanstveno raziskovalnih namenov lahko minister za kulturo zainteresiranim posameznikom in pravnim osebam dovoli:
– približevanje gnezdiščem ter prostorom, kjer se živali zadržujejo, hranijo ali razmnožujejo,
– lov ali nabiranje živali ali rastlin.
V dovoljenju iz prejšnjega odstavka se določijo pogoji in način posega ter število osebkov posamezne vrste, ki se lahko odvzamejo iz narave.

Objekti ha zavarovanem območju se lahko prenavljajo samo na podlagi pridobljenega soglasja Zavoda Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravljajo organi inšpekcije za varstvo okolja.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.