Na podlagi 25. in 29. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, 1/91-I) in sklepa o izdajanju blagajniških zapisov Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 28/91) izdaja guverner Banke Slovenije dne 28. 10. 1994

1. Banka Slovenije 1. 12. 1994 izdaja drugo izdajo blagajniškega zapisa z nakupnim bonom do skupnega zneska osem milijard tolarjev.
Znesek iz prejšnjega odstavka pomeni osnovno prodajo blagajniškega zapisa z nakupnim bonom.
2. Blagajniški zapis z nakupnim bonom je finančni inštrument, ki ima blagajniški zapis, nakupni bon in kontrolni kupon.
Blagajniški zapis je kratkoročni prinosniški diskontni vrednostni papir, izdan v apoenih po 500.000 tolarjev in se vplača z diskontom v tolarjih. Obrestna mera znaša 14% letno. Rok dospetja druge izdaje blagajniškega zapisa je 1. 6. 1995. Nominalna vrednost blagajniškega zapisa pomeni obveznost Banke Slovenije ob dospelosti. Pravice iz blagajniškega zapisa zastarajo v treh letih od dneva dospelosti.
Nakupni bon je ločljiv od vrednostnega papirja in je ob izdaji sestavljen iz petih, med seboj ločljivih delov. Vsak del nakupnega bona daje vsakemu imetniku pravico do popusta pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 SIT. Pravna oseba lahko pravico do popusta uveljavi pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 SIT ali pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180 dni, 270 dni in 360 dni. Pravico do popusta lahko imetnik nakupnega bona uveljavi najpozneje v enem letu od dneva izdaje nakupnega bona oziroma njegovih delov.
Kontrolni kupon se uporablja le za evidentiranje prodaje blagajniških zapisov z nakupnim bonom pravnim in fizičnim osebam prek pooblaščenih bank.
3. Blagajniški zapis vsebuje: ime vrednostnega papirja, navedbo, da se glasi na prinosnika, zaporedno številko izdaje in serijsko številko blagajniškega zapisa, ime izdajatelja, datum izdaje, datum dospelosti, nominalno vrednost, način vplačila, obrestno mero za izračun diskonta, način izplačila, in faksimile podpisa guvernerja Banke Slovenije.
4. Vsak del nakupnega bona vsebuje: ime pravice, navedbo, da daje prinosniku pravico do popusta pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 SIT, navedbo, da daje pravni osebi pravico do popusta pri nakupu novega blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180 dni, 270 dni in 360 dni, navedbo o največjem številu delov nakupnih bonov, ki jih je možno predložiti ob uveljavljanju popusta, način izračuna popusta, zaporedno številko dela nakupnega bona, zaporedno številko izdaje in serijsko številko blagajniškega zapisa, s katerim je bil del nakupnega bona izdan, ime izdajatelja, datum izdaje, rok za uveljavitev pravice in faksimile podpisa guvernerja Banke Slovenije.
5. Banka Slovenije lahko v odvisnosti od denarnih razmer kadarkoli ustavi ali ponovno sprosti osnovno prodajo blagajniškega zapisa z nakupnim bonom iz 1. točke tega sklepa. Kljub ustavitvi osnovne prodaje, je možen nakup blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 SIT, zaradi uveljavitve popusta na podlagi nakupnega bona oziroma njegovega dela.
6. Diskont se računa anticipativno po navadnem dnevnem obrestnem računu ob upoštevanju dejanskega števila dni v mesecu oziroma letu, pri čemer dan vpisa ni upoštevan, upoštevan pa je dan dospetja.
7. Popust, do katerega ima pravico imetnik posameznega dela nakupnega bona, se izračuna v odstotku. Izračunani odstotek je zaokrožen na dve decimalni mesti.
Odstotek popusta, ki ga prinaša en del nakupnega bona pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v-apoenih po 500.000 SIT, se računa vsak mesec kot razlika med stopnjo rasti cen na drobno v preteklem mesecu in 0,83%.
Odstotek popusta, ki ga prinaša en del nakupnega bona pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180, 270 ali 360 dni se računa vsak mesec kot razlika med 0,83% in odstotkom rasti srednjega tečaja Banke Slovenije za DEM v preteklem mesecu. Rast srednjega tečaja v preteklem mesecu se računa kot celomesečna rast do vključno dvajsetega dne v preteklem mesecu.
8. Pri nakupu blagajniškega zapisa, izdanega v apoenih po 500.000 SIT, je možno uveljaviti največ pet delov nakupnega bona.
Pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 180 dni je možno uveljaviti največ šest delov nakupnega bona.
Pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z vračilnim rokom 270 dni je možno uveljaviti največ devet delov nakupnega bona.
Pri nakupu blagajniškega zapisa v tujem denarju z. vračilnim rokom 360 dni je možno uveljaviti največ dvanajst delov nakupnega bona.
9. Število delov nakupnega bona, ki jih prejme kupec blagajniškega zapisa, je odvisno od dneva in načina nakupa. Nakupni bon pridobljen do 22. 12. 1994 vsebuje pet delov, nakupni bon pridobljen od 23. 12. 1994 do 24. 1. 1995 vsebuje štiri dele, od. 25. 1. do 21. 2. 1995 vsebuje tri dele, od 22. 2. do 26. 3. 1995 vsebuje dva dela, in nakupni bon, pridobljen od 27. 3. do 20. 4. 1995 vsebuje en del nakupnega bona. Od 21. 4. 1995 se blagajniški zapis vpisuje brez nakupnega bona.
10. Blagajniške zapise z nakupnim bonom, ki jih občasno ponuja Banka Slovenije, lahko vpisujejo banke v svojem imenu in za svoj račun ter v svojem imenu in za račun drugih domačih pravnih in fizičnih oseb.
11. Ob dospetju vnovčijo banke blagajniški zapis pri Banki Slovenije, druge domače pravne in fizične osebe pa pri pooblaščenih bankah.
12. Banka Slovenije bo dala v obtok več izdaj blagajniškega zapisa z nakupnim bonom, vsakokrat z rokom dospelosti šest mesecev, in sicer tako, da bo dan dospetja prejšnje izdaje hkrati tudi dan naslednje izdaje.
Zadnja izdaja bo vnaprej napovedana in ustrezno označena.
13. Ta sklep začne veljati z dnem, ko je izdan.