Ustavno sodišče je na pobudo LIZ PROEL, podjetja za inženirske storitve, d.o.o., Izola, ki jo zastopajo Igor Debernardi, Mitja Vezovnik in Zdenka Debernardi, odvetniki v Kopru, v postopku za oceno ustavnosti na seji dne 6. 10. 1994

Druga alinea prvega odstavka 26. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86) se razveljavi.
Razveljavitev učinkuje po poteku treh mesecev od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pobudnica izpodbija v izreku te odločbe navedeno določbo zakona, ki določa, da mora projektivna organizacija za vsako vrsto izdelovanja tehnične dokumentacije imeti v delovnem razmerju najmanj dva diplomirana inženirja ustrezne stroke oziroma smeri z najmanj tremi leti delovnih izkušenj pri izdelavi te vrste tehnične dokumentacije in opravljenim strokovnim izpitom. Po mnenju pobudnice je izpodbijana določba v delu, kjer zahteva redno zaposlitev navedenih dveh strokovnjakov, v nasprotju s prvim odstavkom 74. člena ustave, ki zagotavlja gospodarskim subjektom svobodno gospodarsko pobudo. Pobudnica je namreč manjši gospodarski subjekt, ki ne uspeva pridobiti potrebnih strokovnjakov za redno polno zaposlitev, ima pa možnost tovrstne strokovnjake pridobiti na druge načine (s pogodbo o delu, kooperacijsko pogodbo) in na ta način zagotoviti ustrezno kvalitetno izdelavo tehnične dokumentacije.
Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in po ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94), takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
Po prvem odstavku 74. člena ustave je gospodarska pobuda svobodna, s čimer se zagotavlja vsem gospodarskim subjektom pravica do svobodne izbire dejavnosti, s katero trajno uresničujejo svoje pridobitne interese v konkurenci na tržišču. Zato navedena ustavna določba zagotavlja avtonomijo gospodarskih subjektov ne glede na velikost in druge značilnosti in jo je dopustno omejevati v splošnem interesu le z najnujnejšimi posegi.
Izpodbijana določba zakona pri uresničevanju navedene ustavne pravice nesorazmerno omejuje predvsem manjše gospodarske subjekte, ki imajo sicer vse možnosti, da uporabijo ustrezne strokovne kadre, ki jih angažirajo na različne zakonite načine (s sklenitvijo delovnega razmerja, s pogodbo o delu, preko kooperacije in podobno), s čimer lahko zagotovijo splošni interes za kvalitetno izvajanje svoje poslovne dejavnosti. Ta splošni interes bi bilo torej možno zakonsko zavarovati tudi na tak, za prizadete gospodarske subjekte blažji način, zato je Ustavno sodišče izpodbijano zakonsko določbo ocenilo kot prekomeren, za zavarovanje javnega interesa ne nujno potreben poseg v svobodo gospodarske pobude (74. člen ustave).
Ustavno sodišče je na podlagi 43. člena zakona o ustavnem sodišču odložilo učinke razveljavitve, da bi Državni zbor lahko v roku treh mesecev sprejel novo, z ustavo skladno ureditev.
To odločbo je ustavno sodišče sprejelo v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.