KOLEKTIVNA POGODBA
za dejavnost železniškega prometa
A) OBLIGACIJSKI DEL
1. Stranke kolektivne pogodbe
1. člen
To kolektivno pogodbo sklenejo:
1. Vlada Republike Slovenije in
2. reprezentativni sindikati, ki zastopajo večino delavcev Slovenskih železnic.
Ti sindikati so:
– Sindikat strojevodij Slovenije,
– Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije,
– Neodvisni sindikat vlakovnih odpravnikov Slovenije,
– Sindikat transportne dejavnosti Slovenskih železnic,
– Samostojni sindikat vlakospremno postajnega osebja Slovenskih železnic.
2. člen
S pojmom delodajalec se v nadaljnjem besedilu opredeljujejo Vlada Republike Slovenije in s statutom opredeljeni organi javnega podjetja.
2. Veljavnost kolektivne pogodbe
3. člen
Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene v javnem podjetju Slovenske železnice Ljubljana, in za učence ter študente na praksi v javnem podjetju.
Za vodstvo uprave javnega podjetja ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Pravice in obveznosti ter odgovornosti iz te pogodbe imajo delavci ne glede na dolžino trajanja delovnega razmerja in ne glede na to ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom.
3. Časovna veljavnost
4. člen
Pogodba velja do 31. 12. 1995, razen tarifnega dela, ki velja do 31. 12. 1994, s tem da izhodiščna plača, določena v 193. členu velja do 30. 6. 1994.
Vsaka pogodbenica lahko to pogodbo pisno odpove 3 mesece pred potekom roka njene veljavnosti. Če pogodba v tem roku ni odpovedana, se njena veljavnost podaljša vsako leto za 1 leto.
4. Pozitivna izvedbena dolžnost
5. člen
Stranke kolektivne pogodbe si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za pravilno uresničevanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.
5. Negativna izvedbena dolžnost
6. člen
Stranke so dolžne opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo uresničevanju te kolektivne pogodbe.
6. Sklenitev, spremembe in dopolnitev kolektivne pogodbe
7. člen
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli od strank vsaj 3 mesece pred prenehanjem veljavnosti te pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadar koli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremeniti oziroma dopolniti to pogodbo, predloži drugi stranki svojo obrazloženo pisno zahtevo.
Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh po sprejemu zahteve.
Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo in dopolnitev te pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
8. člen
Pri sklenitvi, spremembi ali dopolnitvi kolektivne pogodbe nastopajo sindikati skupno. Posamezni sindikat lahko kot podpisnik te pogodbe samostojno zahteva spremembe in dopolnitve, toda le pod pogojem, da je pridobil soglasje vseh drugih sindikatov, ki so podpisniki te pogodbe.
7. Reševanje kolektivnih sporov
9. člen
Za reševanje sporov med strankami te kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje.
Za tovrstne spore se štejeta pravni in interesni spor, ki izvirata iz te pogodbe.
10. člen
V imenu sindikatov lahko v sporu nastopa vsak sindikat samostojno ali skupaj z drugimi.
Stranki v sporu imenujeta vsaka po dva člana komisije za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
Komisija za pomirjevanje se imenuje za vsak primer posebej.
11. člen
Postopek pomirjevanja se ob pogoju iz 9. člena začne na zahtevo katere koli stranke.
12. člen
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katera koli stranka pisno izjavi, da ga šteje za neuspešno, kakor tudi če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisni in obvezuje obe.
Sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča tiste njene določbe, ki so z njim v nasprotju.
13. člen
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Število arbitrov je liho.
Stranki imenujeta enako število arbitrov, vendar najmanj dva. Predsednika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno izmed priznanih strokovnjakov za delovno pravo.
Arbitražni svet je stalni organ.
Odločba arbitražnega sveta je dokončna in izvršljiva ter se objavi v Uradnih objavah Slovenskih železnic.
8. Organ za razlago kolektivne pogodbe
14. člen
Stranke kolektivne pogodbe imenujejo petčlanski organ za njeno razlago, v katerega dva imenujejo sindikati, dva Vlada Republike Slovenije, petega pa imenujejo sporazumno..
9. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
15. člen
Če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od nje odstopi.
Odstop je treba drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki pa ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
B) NORMATIVNI DEL
10. Razvrstitev del
16. člen
Delodajalec razvrsti delovna mesta v devet tarifnih skupin po zahtevani strokovni izobrazbi, določeni v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I. enostavna dela,
II. manj zahtevna dela,
III. srednje zahtevna dela,
IV. zahtevna dela,
V. zahtevnejša dela,
VI. zelo zahtevna dela,
VII. visoko zahtevna dela,
VIII. najzahtevnejša dela,
IX. izjemno pomembna, najzahtevnejša dela.
Delodajalec lahko sprejme akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest le v sodelovanju s sindikati.
11. Pogoji za sklenitev delovnega razmerja
17. člen
Delodajalec lahko sklene delovno razmerje s kandidatom, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje, določene z zakonom, to pogodbo in splošnim aktom.
18. člen
Delodajalec lahko v splošnem aktu določi posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja glede:
– strokovne izobrazbe ter znanja in zmožnosti,
– delovnih izkušenj, če so te glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste zahtevnosti in odgovornosti dela,
– strokovnega izpita iz stroke, v katero delo sodi,
– zdravstvene sposobnosti,
– znanja tujega jezika,
– poskusnega dela v skladu z določili te pogodbe,
– pogojev, ki jih morajo izpolnjevati delavci pri neposrednem opravljanju železniškega prometa in so določeni s posebnimi predpisi,
– državljanstva Republike Slovenije.
19. člen
Delovne izkušnje iz druge alinee prejšnjega člena se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za posamezno delovno mesto v trajanju največ:
– I., II. in III. stopnja zahtevnosti dela do enega leta,
– IV. in V. stopnja zahtevnosti dela do treh let,
– VI. in VII. stopnja zahtevnosti dela do pet let,
– VIII. in IX. stopnja zahtevnosti dela od dveh do pet let.
12. Objava delovnega mesta
20. člen
Delodajalec v objavi oziroma razpisu delovnega mesta navede:
– čas, za katerega sklene delovno razmerje,
– posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
– rok za prijavo kandidatov, ki ne sme biti krajši kot 8 in ne daljši kot 15 dni,
– rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši od 8 dni po opravljeni izbiri.
13. Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in izbira med kandidati
21. člen
O potrebi po sklenitvi delovnega razmerja odloča delodajalec s sklepom.
22. člen
Delodajalec odloči o izbiri izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo zahtevane splošne in posebne pogoje, v 15 dneh po preteku roka za prijavo, po postopku določenem v splošnem aktu.
V 8 dneh po opravljeni izbiri mora vsem prijavljenim kandidatom vročiti sklep o izbiri.
Izbrani kandidat nastopi delo po dokončnosti sklepa o izbiri z dnem, ki je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi. Iz upravičenih razlogov lahko delo nastopi pozneje, vendar mora o njih obvestiti delodajalca.
23. člen
Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo oziroma razpisom zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.
24. člen
Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost za delo prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa.
25. člen
Ko gre za dela pri neposrednem opravljanju železniškega ali cestnega prometa, delodajalec najprej preizkusi kandidatove posebne zdravstvene in psihofizične sposobnosti.
26. člen
Za izvedbo preizkusa delodajalec določi strokovnega delavca, ki mora imeti najmanj isto stopnjo in smer strokovne izobrazbe, kot jo ima kandidat.
14. Sklenitev delovnega razmerja, za določen čas
27. člen
Delodajalec lahko sklene delovno razmerje za določen čas v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon in se lahko za enaka dela ponovno sklene največ še enkrat, razen ob morebitnem nadomeščanju začasno odsotnega delavca.
28. člen
Za delovna mesta, na katerih je delodajalec v zadnjih 12 mesecih ugotavljal presežne delavce, ni mogoče skleniti delovnega razmerja za določen čas, razen v primeru nadomeščanja začasno odsotnega delavca.
15. Prenos pooblastil
29. člen
Delodajalec lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah, obveznostih in odgovornostih na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Pooblastila za odločanje o vseh pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča delodajalec, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.
Pred prenosom pooblastil iz tega člena je delodajalec dolžan zahtevati mnenje sindikatov o prenosu pooblastila.
16. Pogodba o zaposlitvi
30. člen
S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita tale vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmori, počitki in dopust,
– osnovna plača, napredovanje, dodatki in nadomestila,
– ukrepi za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– delovna doba s povečanjem – beneficirana delovna doba,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje itd.)
– način spremembe pogodbe o zaposlitvi,
– druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca. Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena itd.).
31. člen
Delodajalec pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznani delavca z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
To kolektivno pogodbo mora hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
Delavec lahko kadar koli zahteva vpogled v kolektivne pogodbe, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
17. Poskusno delo
32. člen
Delodajalec, ki odloča o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo, če je to kot poseben pogoj navedeno v splošnem aktu.
S splošnim aktom se lahko določi trajanje poskusnega dela, toda največ:
– do vključno III. skupine zahtevnosti del 1 mesec
– IV. in V. skupina zahtevnosti del 2 meseca
– VI. in VII. skupina zahtevnosti del 4 mesece
– VIII. in IX. skupina zahtevnosti del 6 mesecev
33. člen
Delodajalec določi za spremljanje poskusnega dela strokovnega delavca, ki ima najmanj isto stopnjo in smer strokovne izobrazbe, kot ju ima delavec na poskusnem delu.
Na predlog strokovnega delavca, ki spremlja poskusno delo, ga lahko skrajša, toda le v soglasju z delavcem.
Pri sprejemu ocene o uspešnosti poskusnega dela upošteva tale merila: – strokovnost in samostojnost pri delu,
– delovne navade in prizadevnost,
– količina in kakovost opravljenega dela.
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje med poskusnim delom, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko da pisno odpoved.
Delodajalec lahko podaljša poskusno delo v primerih, ko je bil delavec upravičeno odsoten z dela najmanj 10 delovnih dni brez prekinitve. Podaljša ga za toliko, kolikor je trajala upravičena odsotnost delavca.
18. Pripravništvo
34. člen
Pripravništvo se določi po stopnji strokovne izobrazbe, razen če poseben zakon ne določa drugače, in sicer:
– za delavce z nižjimi stopnjami strokovne
izobrazbe, za katere je pripravništvo po zakonu
obvezno 4 mesece
– za delavce s V. stopnjo strokovne izobrazbe 6 mesecev
– za delavce s VI. stopnjo strokovne izobrazbe 9 mesecev
– za delavce s VII. stopnjo strokovne izobrazbe 12 mesecev
35. člen
Delodajalec podaljša pripravniško dobo delavcu, ki je bil opravičeno odsoten:
– za dela IV. in V. stopnje najmanj 14 dni
– zadela VI. stopnje najmanj 21 dni
– za dela VII. stopnje najmanj 28 dni.
Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
36. člen
Pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se odvisno od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša, in sicer:
– za delavce do vključno V. stopnje največ 3 mesece
– za delavce VI. stopnje največ 4 mesece
– za delavce VII. stopnje največ 6 mesecev.
37. člen
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi delodajalec.
V programu pripravništva se določijo potrebna splošna in strokovna znanja ter konkretna dela, ki jih mora pripravnik spoznati in opraviti.
V pogodbi o zaposlitvi se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
38. člen
Pripravnik se med pripravniško dobo strokovno usposablja pod vodstvom mentorja in inštruktorja, ki ju določi delodajalec, pri čemer upošteva njune strokovne in pedagoško-andragoške sposobnosti.
Mentor ali inštruktor je lahko le delavec, ki ima najmanj isto stopnjo in smer strokovne izobrazbe, kot ju ima pripravnik, in najmanj dve leti delovnih izkušenj.
39. člen
S sklepom o imenovanju mentorja in inštruktorja se določijo naloge oziroma dolžnosti med opravljanjem pripravništva.
40. člen
Delodajalec lahko na predlog mentorja in inštruktorja pripravništvo skrajša za največ eno tretjino.
41. člen
Delodajalec zagotovi pripravniku najmanj 30 dni pred iztekom pripravniške dobe opravljanje pripravniškega izpita.
Če pripravnik ne opravi pripravniškega izpita, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni.
Če pripravnik tudi po ponovitvi pripravniškega izpita ne opravi oziroma se iz neopravičenih razlogov ne prijavi k opravljanju pripravniškega izpita, mu preneha delovno razmerje v skladu z zakonom, in sicer z dnem, ko izpita ni opravil oziroma bi ga moral ponovno opravljati.
Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja iz stroke, za katero se je pripravnik usposabljal.
42. člen
Pripravnik opravlja pripravniški izpit pred izpitno komisijo, ki mora imeti liho število članov (najmanj tri).
Člani izpitne komisije morajo imeti najmanj isto stopnjo in smer strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj dve leti delovnih izkušenj.
O poteku opravljanja pripravniškega izpita se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in člani komisije.
Izpiti so javni.
43. člen
Pripravništva ni treba opravljati delavcu, ki je pri nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke, razen če poseben zakon ne določa drugače.
Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.
44. člen
Delavci, ki sodelujejo pri izvajanju železniškega prometa, opravljajo pripravništvo in pripravniški izpit po posebnem splošnem aktu.
19. Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela
45. člen
Delodajalec lahko s sklepom razporedi delavca, za katerega se na način, določen s to kolektivno pogodbo ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje dela ali ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim.
Če delavec zakonite razporeditve na drugo delovno mesto ne sprejme oziroma če takega delovnega mesta ni, mu delovno razmerje preneha v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Ugotovitev delodajalca, da takega delovnega mesta ni, mora biti strokovno utemeljena in razvidna iz akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in dejanske zasedbe teh delovnih mest.
46. člen
Delodajalec lahko začne postopek ugotavljanja le na podlagi strokovno utemeljene dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu, ki je pod pričakovanji, po vnaprej znanih merilih za najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
47. člen
Delodajalec o začetku spremljanja delavčevega dela pisno obvesti sindikat in delavca, navede vzroke, zaradi katerih namerava spremljati delavčevo delo, omogoči vpogled v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se bo začel postopek spremljanja, ter se o vsem tem pogovori z delavcem in sindikatom.
Pri tem je delodajalec dolžan natančno določiti, kaj so pričakovani rezultati dela in stopnjo odstopanja, zaradi katere se lahko izda sklep v skladu s 45. členom te pogodbe.
O pogovoru se mora sestaviti zapisnik.
48. člen
Delodajalec spremlja delavčevo delo najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo navzočnost delavca na delu.
49. člen
Delodajalec ne sme začeti postopka za ugotavljanje delavčevih zmožnosti in znanja med poskusnim delom ter pripravništvom.
50. člen
Delodajalec zagotavlja javnost postopka.
51. člen
Po opravljenem spremljanju izda delodajalec sklep v skladu s 45. členom te pogodbe.
Delodajalec ne sme izdati delavcu sklepa iz 45. člena te pogodbe, če mu ni omogočil enakega obsega in enakih možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
52. člen
Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec v 15 dneh vloži ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji:
20. Razporejanje delavcev
a) Razporeditev na enako zahtevno delo
53. člen
Delodajalec lahko zaradi nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela delavca trajno ali začasno razporedi na vsako delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim.
b) Razporeditev na manj zahtevno delo
54. člen
Delodajalec lahko zaradi nenadne odsotnosti drugega delavca, okvare delovnih naprav in postrojev ali težkih prometnih razmer (bistveno povečani obseg prometa, izredni dogodek težje narave ipd.) delavca začasno razporedi na. delovno mesto, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, toda pri tem mora upoštevati delavčevo znanje in njegove zmožnosti.
Začasna razporeditev lahko traja le, dokler trajajo navedene izjemne okoliščine.
c) Razporeditev v drugo podjetje
55. člen
Delodajalec lahko začasno razporedi delavca na delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, v drugo podjetje v tehle primerih:
– če se zaradi pomanjkanja surovin in repromateriala, energije, okvar na strojih, zmanjšanja ali preusmeritve programa zmanjša obseg dela in delavcu tako ni mogoče zagotoviti dela;
– če drugo podjetje potrebuje delavca zaradi povečanega obsega dela ali nadomeščanje delavcev, v lastnem podjetju pa delavci nimajo dovolj dela.
V tem primeru delavec ostane v delovnem razmerju v podjetju v okviru dejavnosti železniškega prometa.
Delavca, ki je usposobljen po posebnih programih in čigar delo je neposredno povezano z urejenim in varnim železniškim prometom, je mogoče začasno razporediti zunaj dejavnosti železniškega prometa samo na sorodna delovna mesta v gospodarstvu (industrijske železnice).
56. člen
Začasna razporeditev v drugo podjetje lahko traja največ 6 mesecev. Delodajalec delavcu zagotavlja vse pravice iz delovnega razmerja, ki jih je imel na delovnem mestu v svojem podjetju oziroma delovnem mestu v drugem podjetju, če so te zanj ugodnejše.
d) Razporeditev v drug kraj
57. člen
Delodajalec ne sme razporediti delavca v drug kraj brez njegove privolitve v tehle primerih:
– če bi po zdravnikovem mnenju taka razporeditev lahko bistveno vplivala na poslabšanje delavčevega zdravja,
– če nima zagotovljenega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi ali prevoznimi sredstvi delodajalca,
– če pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 2,5 ure,
– če bi se bistveno poslabšale življenjske razmere delavca ali njegove družine oziroma so v slednji nastale izjemne okoliščine, o katerih poda mnenje služba za socialno delo v podjetju,
– če ima mati delavka otroke, stare do 7 let, oziroma, če imajo delavci samohranilci otroke, stare do 15 let,
– če delavec neguje in skrbi za težje telesno ali težko duševno prizadetega družinskega člana,
– če gre za invalida II. kategorije,
– če gre za invalida III. kategorije in njegova pot na delo in z dela traja v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 1 uro,
– če gre za delavko, staro nad 50 let in delavca, starega nad 55 let,
– če bi bilo delavcu onemogočeno izobraževanje za višjo stopnjo strokovne izobrazbe in se že izobražuje,
– če gre za sindikalnega zaupnika.
Delodajalec lahko razporedi delavca v drug kraj brez njegove privolitve v primeru iz tretje in osme alinee pod pogojem, da mu v kraju, v katerega je razporejen, zagotovi enakovredne bivalne razmere in možnost za šolanje otrok (osnovno in srednje šolstvo).
e) Razporejanje delavca invalida in delavca, ki ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, določenih s posebnimi predpisi
58. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu invalidu II. in III. kategorije pravico do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu v skladu s preostalo delovno zmožnostjo v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa pristojne komisije. Druge pravice uveljavlja delovni invalid v skladu. z zakonom in to pogodbo.
59. člen
Delavci, pri katerih je neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ter delavci, ki ne izpolnjujejo zdravstvenih pogojev, določenih s pravilnikom o posebnih zdravstvenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati železniški delavci, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa in nimajo statusa delovnih invalidov, imajo razen pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo in pravice do poklicne rehabilitacije, če je ta potrebna za razporeditev na drugo delo, tudi pravice do denarnih nadomestil v skladu s to pogodbo.
60. člen
Postopek za ugotovitev zdravstvenega stanja iz prejšnjega člena lahko sproži delodajalec na predlog zdravstvenega zavoda, ki opravlja preventivne zdravstvene preglede, ali delavec na podlagi zdravstvene dokumentacije, ki jo predloži zdravstvenemu zavodu po osebnem zdravniku.
Delavec in delodajalec imata v treh dneh po izdaji zdravstvenega spričevala in mnenja zdravstvenega zavoda pravico zahtevati presojo ocene delovne zmožnosti na. zdravniški komisiji I. in II. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Na podlagi predloženega zdravstvenega spričevala in mnenja zdravstvenega zavoda, delodajalec v petnajstih dneh odloči o pravicah iz prejšnjega člena. Pri izdaji sklepa upošteva mnenje pristojnih strokovnih služb v podjetju.
61. člen
Delodajalec lahko razporedi delavca iz 59. člena na drugo delovno mesto, kjer se zahteva največ za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, na delovno mesto, kjer se zahteva za več stopenj nižja strokovna izobrazba, pa le v soglasju z delavcem.
f) Prevzem delavca na delo k drugemu delodajalcu
62. člen
Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu pod temi pogoji:
– da se v podjetju ukine določena dejavnost v celoti in zaradi tega preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
– da se delavcem v drugi organizaciji zagotavlja zaposlitev za nedoločen čas, ki ni dvomljiva glede trdnosti zaposlitve,
– da drugi delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve,
– da delovna mesta pri drugem delodajalcu ustrezajo zdravstvenim in psihofizičnim sposobnostim prevzetih delavcev.
63. člen
Delodajalca sta dolžna skleniti pisno pogodbo o prevzemu delavcev. Pred sklenitvijo sta dolžna pridobiti mnenje sindikata, katerega član je delavec in se do tega mnenja pisno opredeliti. Sindikati dajo svoja mnenja, predloge in stališča v osmih dneh. Če v tem roku sindikati ne pošljejo svojih mnenj, predlogov in stališč se šteje, da je mnenje pridobljeno.
64. člen
Pogodba o prevzemu delavcev mora poleg pogojev iz 62. člena te pogodbe opredeliti tudi:
– seznam delavcev z navedbo delovnega mesta, na katero bo delavec razporejen,
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmore, počitke in dopust,
– osnovno plačo,
– dodatke in nadomestila,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev. Delodajalec je dolžan zagotoviti delavcem v primeru iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka obseg pravic najmanj v višini, kot jih določa ta pogodba.
V primeru iz pete alinee prvega odstavka tega člena delavcem zagotavlja obseg pravic najmanj v višini, kot jih določa splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo oziroma kolektivna pogodba, ki velja za prevzemnika.
Pri razporeditvi delavcev je delodajalec dolžan upoštevati omejitve glede razporeditve delavcev iz kraja v kraj v skladu s 57. členom te pogodbe.
Delavec, ki je razporejen k drugemu delodajalcu, ne more biti opredeljen kot presežni delavec, razen če se zmanjša obseg del, prevzetih po pogodbi, kar se opredeli v pogodbi o prevzemu del in delavcev.
65. člen
Če delavcu v dveh letih preneha delovno razmerje zaradi stečaja ali likvidacije organizacije ali delodajalca, ki je prevzel delavce, se delodajalec, od katerega so bili delavci prevzeti, zavezuje, da jih sprejme v redno delovno razmerje.
g) Vročitev odločbe
66. člen
Delodajalec vsako odločbo o razporeditvi delavca v skladu s to pogodbo na zahtevo delavca vroči tudi sindikatu v presojo.
21. Delo na domu
67. člen
Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.
Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
Tako delavcu, ki dela na domu, kot delavcu, ki dela v podjetju, delodajalec zagotavlja enake upravljavske. pravice, varne delovne razmere in varno delovno okolje. Delodajalec je dolžan nadzorovati varnost pri delu, delavec, ki dela na domu pa mu je dolžan to omogočiti.
Med trajanjem delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.
22. Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov
68. člen
Za nujne operativne razloge se štejejo tehnološki, organizacijski ali strukturni razlogi, ki prispevajo k večji učinkovitosti podjetja, ekonomski razlogi in ukrepi družbenopolitične skupnosti, zaradi katerih začasno ali trajno preneha potreba po delavcih.
Operativni razlogi po prejšnjem odstavku se podrobneje opredelijo v pravilniku o ugotavljanju presežnih delavcev in zagotavljanju njihove gmotne varnosti na Slovenskih železnicah (v nadaljevanju: pravilnik o presežnih delavcih).
69. člen
Delodajalec lahko določa delavce, katerih delo postane začasno ali trajno nepotrebno le v skladu z zakonom, splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, to pogodbo in pravilnikom o presežnih delavcih.
70. člen
Pri določanju začasno in trajno presežnih delavcev je delodajalec dolžan upoštevati tale merila: – strokovna izobrazba,
– delovna uspešnost,
– delovne izkušnje v dejavnosti železniškega prometa,
– skupna delovna doba, vključno z beneficirano delovno dobo,
– socialni položaj.
Uporaba meril iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredeli v pravilniku o presežnih delavcih.
71. člen
Ugotavljanje presežnih delavcev se podrobneje določi v pravilniku o presežnih delavcih, ki ga sprejme delodajalec v soglasju s sindikati.
a) Ugotavljanje začasnih presežnih delavcev
72. člen
Delodajalec odloči, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela in kateri možni ukrep iz 76. člena te pogodbe bo uporabljen.
73. člen
Najmanj 14 dni pred sprejemom odločitve je delodajalec dolžan o nastalih razmerah pisno obvestiti sindikate podjetja, pri čemer mora navesti:
– utemeljene razloge za navedeno odločitev,
– del delovnega procesa v okviru organizacijske enote, v kateri začasno ni možno zagotoviti dela,
– ukrepe, ki bodo uporabljeni v tem primeru.
Pred sprejemom odločitve je delodajalec dolžan zahtevati pisno mnenje sindikatov in ga najmanj. 7 dni pred odločitvijo skupaj s predstavniki sindikata obravnavati in se do mnenja pisno opredeliti.
74. člen
Ob morebitnem začasnem prenehanju potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov, ki trajajo največ 6 mesecev, delovno razmerje delavcu ne preneha.
75. člen
Delodajalec ne more sprejeti odločitve o začasnem prenehanju potreb po delu določenega števila delavcev, če s to odločitvijo delavcem, ki opravljajo enaka dela in niso začasno opredeljeni kot presežni delavci, ne omogoči porabe letnega dopusta v skladu z načrtom ali če morajo ti delavci opravljati delo preko polnega delovnega časa.
76. člen
Delodajalec odloči, kateri ukrep bo uporabljen pri posameznem delavcu.
Pred izbiro ukrepa čakanja na delo doma mora delodajalec predhodno zagotoviti možnosti uporabe tehle ukrepov:
– začasna razporeditev delavca v podjetju ali k drugemu delodajalcu zunaj podjetja,
– prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija,
– uvedba dela s skrajšanim delovnim časom.
77. člen
Če delodajalec pokliče delavca na delo, se mora le-ta v 24 urah po prejemu pisnega obvestila zglasiti na delo. Delavcu se izda sklep o odpravi ukrepa o začasnem čakanju na delo doma.
Če po izdaji sklepa, opredeljenega v prvem odstavku tega člena, delavec ponovno začasno ostane brez dela, se izvede ponoven postopek, kot ga opredeljujeta ta pogodba in pravilnik o presežnih delavcih.
78. člen
Delavec mora biti seznanjen z odločitvijo, da je opredeljen kot začasni presežni delavec, najmanj 3 dni pred izdajo sklepa.
79. člen
Delavcu, ki po dokončnem sklepu odkloni ukrep razporeditve, prekvalifikacije ali dokvalifikacije, delo s skrajšanim delovnim časom ali čakanje na delo, preneha delovno razmerje v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Pri razporeditvi je delodajalec dolžan upoštevati omejitve iz 57. člena te pogodbe.
80. člen
Delodajalec lahko ugotavlja začasno presežne delavce le po predhodni racionalni delitvi dela v podjetju na ravni sklenjene celote delovnega procesa v organizacijski enoti.
V isto kategorijo lahko uvrsti tiste delavce, ki delajo na enakih delovnih mestih.
81. člen
Med začasno presežne delavce nikakor ni mogoče uvrstiti:
– profesionalnih sindikalnih zaupnikov,
– imenovanih in voljenih sindikalnih zaupnikov brez predhodnega soglasja sindikata,
– delavca, izvoljenega v predstavniške organe oblasti,
– delavca, člana organa upravljanja, sveta delavcev in delavskega zaupnika.
Delovnopravna imuniteta iz tega člena traja še dve leti po prenehanju funkcije.
b) Ugotavljanje trajno presežnih delavcev
82. člen
Trajno prenehanje potreb po delu delavca ugotavlja delodajalec.
83. člen
Delodajalec ugotavlja trajno presežne delavce, če postane delo delavca zaradi nujnih operativnih razlogov v podjetju nepotrebno za dalj kot 6 mesecev.
84. člen
Delodajalec lahko ugotavlja trajno presežne delavce le po predhodni racionalni delitvi dela v podjetju, in sicer:
– na ravni podjetja,
– na ravni organizacijskih enot, med katerimi je možno razporejanje v skladu s to pogodbo.
Ravni organizacijskih enot se podrobneje opredelijo v pravilniku o presežnih delavcih.
85. člen
Delodajalec na podlagi analize stanja in ugotovitve odloči o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev.
86. člen
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom in se podrobneje opredelijo v pravilniku o presežnih delavcih.
87. člen
Delodajalec mora takoj po ugotovitvi obstoja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev o tem pisno obvestiti sindikate. V obvestilu mora opredeliti število in kategorije nepotrebnih delavcev in rok, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev. Obvestilu mora priložiti:
– pisno poročilo o dejanski zasedenosti obstoječih delovnih mest in načrtovani optimalni zasedbi,
– pisno poročilo o možnosti za razporejanje določenih delavcev,
– pisno poročilo o možnostih za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo posameznih kategorij delavcev,
– pisno poročilo o možnosti za skrajševanje delovnega časa v podjetju,.
– seznam delavcev, ki jim v skladu z zakonom in to pogodbo ne more ali lahko samo s soglasjem preneha delovno razmerje.
88. člen
Od prejema pisnega obvestila mora delodajalec sindikatom zagotoviti najmanj 15 delovnih dni za proučitev nastalih razmer in za oblikovanje pisnih stališč in mnenj, do katerih se mora delodajalec v osmih dneh pisno opredeliti.
89. člen
Delodajalec ne sme ugotavljati trajno presežnih delavcev na tistih delih, kjer ima sklenjene pogodbe s kooperanti, najeta tuja delovna sredstva ali sklenjene pogodbe o delu in bi ta dela lahko opravljali delavci, ki bi ostali brez dela.
90. člen
Na podlagi ugotovitve o obstoju trajnega prenehanja potreb po delu in potrditve poimenskega seznama trajnih presežnih delavcev mora delodajalec sprejeti program reševanja presežnih delavcev, ki mora vsebovati:
– ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev,
– poimenski seznam nepotrebnih delavcev,
– ukrepe in merila za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja,
– podrobne opredelitve pravic posameznih delavcev, ugotovljenih kot trajni presežek.
91. člen
Program reševanja mora biti finančno ovrednoten, delodajalec pa je dolžan v skladu s sprejetim programom zagotoviti ustrezna finančna sredstva.
92. člen
Delodajalec je dolžan pri izdelavi in sprejemu programa reševanja presežnih delavcev zagotoviti sodelovanje sindikatov.
Njihovo sodelovanje zagotovi tako, da predstavnike sindikatov vključi v delovno skupino za pripravo osnutka oziroma predloga programa ter obravnava njihova stališča, mnenja in predloge, do katerih se mora pred sprejemom programa pisno opredeliti.
Če delodajalec pri pripravi in sprejemu programa reševanja presežnih delavcev ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikatov ali če ne zagotovi njihovega sodelovanja v skladu z drugim odstavkom tega člena, lahko sindikati v osmih dneh od dneva, ko jim je bil vročen program reševanja presežnih delavcev, sprožijo postopek pred stalnim arbitražnim svetom, imenovanim v skladu s to pogodbo.
Postopek pred arbitražnim svetom se sproži tako, da sindikat svojo pisno zahtevo po sprožitvi postopka s priporočeno pošto naslovi na predsednika arbitražnega sveta.
Postopek je možno sprožiti, če preneha potreba po delu večjega ali manjšega števila delavcev.
93. člen
Če sindikati v roku, določenem v tretjem odstavku prejšnjega člena ne sprožijo postopka, je program dokončen.
94. člen
Predsednik arbitražnega sveta skliče prvo sejo dan po prejemu pisne zahteve po sprožitvi postopka.
Arbitražni svet lahko odloči tako, da sprejeti program reševanja presežnih delavcev razveljavi, spremeni ali potrdi.
Ob razveljavitvi je delodajalec dolžan pričeti postopek za sprejem novega programa reševanja presežnih delavcev.
Ob potrditvi z morebitnimi spremembami postane program dokončen in izvršljiv.
95. člen
Kadar delodajalec v arbitražnem postopku zaradi neimenovanja svojih članov arbitražnega sveta ali njihove neudeležbe na sejah arbitražnega sveta ali na kakšen drug način onemogoči delovanje arbitražnega sveta se šteje, da program reševanja presežnih delavcev v tem primeru ni sprejet.
96. člen
Če arbitražni svet ob izpolnjevanju dolžnosti delodajalca iz prejšnjega člena v osmih dneh po sprožitvi postopka ne odloči, je program reševanja presežnih delavcev sprejet.
97. člen
Delodajalec je dolžan delavce obveščati o vseh dejavnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, ti pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
98. člen
Delodajalec odloči o prenehanju delovnega razmerja in pravicah iz programa reševanja presežnih delavcev.
99. člen
Delodajalec lahko delavcu, ki mu ni mogoče trajno zagotoviti dela v podjetju, prekine delovno razmerje v zakonskem roku po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
100. člen
Zakonski rok za delavce iz prve, druge, tretje in četrte alinee iz 103. člena te pogodbe začne teči, ko se delavec vrne na delo, za delavce iz pete in šeste alinee pa začne ta rok teči dve leti po preteku njihovega mandata.
101. člen
Delavcu, ki po prejemu dokončnega sklepa odkloni prerazporeditev, prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo, delo s skrajšanim delovnim časom, preneha delovno razmerje v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
102. člen
Če delavcu sporazumno preneha delovno razmerje pred iztekom zakonskega roka, mu delodajalec izplača celotni znesek nadomestila plače.
103. člen
Zaradi nujnih operativnih razlogov v podjetju delovno razmerje ne preneha:
– delavcu med služenjem vojaškega roka,
– delavcu v času, ko je zaradi bolezni odsoten z dela,
– nosečnici med odsotnostjo z dela zaradi porodniškega dopusta,
– delavki oziroma delavcu med dopustom za nego in varstvo otroka,
– delavcu, članu organa upravljanja, sveta delavcev ali delavskemu zaupniku in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu zaupniku med opravljanjem njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije,
– delavcu, izvoljenemu v predstavniške organe oblasti.
104. člen
Delovno razmerje trajno presežnemu delavcu ne more prenehati brez soglasja delavca:
– delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko upokojitev ali se mu ne zagotovi delo za nedoločen čas v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu,
– delavcu z manj kot enim letom delovne dobe,
– zakoncema, ki sta zaposlena v istem podjetju,
– delavcu, čigar zakonec je nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje ali če ima dokončno odločbo o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov, stečaja ali likvidacije podjetja,
– delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let starosti.
Starejšemu delavcu, ki mu do upokojitve manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje brez njegovega soglasja:
– če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe,
– če mu je do izpolnitve pogojev za upokojitev zagotovljeno denarno nadomestilo iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
– če mu je zagotovljena ustrezna odpravnina.
Delodajalec mora pisno opozoriti delavca na posledice prenehanja delovnega razmerja z njegovim soglasjem v zvezi s pravicami iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Soglasje delavca mora biti pisno.
23. Delovni čas
105. člen
Polni delovni čas delavcev znaša največ 40 ur na teden, vključno s plačanimi odmori med delom.
V polni delovni čas se poleg dela, ki ga delavec opravlja, šteje še:
– čas, porabljen za redne in izredne občasne zdravstvene preglede,
– čas poučevanja delavcev, ki neposredno sodelujejo pri opravljanju železniškega prometa,
– čas porabljen za delo in udeležbo na sejah organov, komisij in drugih delovnih teles podjetja,
– čas priprave in posprave,
– režijska potovanja,
– čas prekinjene službe do dveh ur.
106. člen
V skupni delovni čas v eni izmeni, se šteje delovni čas od prihoda delavca na delo do odhoda z dela, ki mora biti razviden iz mesečnega oziroma letnega razporeda delovnega časa.
Skupni delovni čas delavca v eni izmeni traja najmanj 8 in največ 12 ur. Samo v izjemnih primerih se lahko določi izmena, ki traja najmanj 6 ur.
V skupni delovni čas v eni izmeni se ne šteje:
– čas primopredaje iz 111. člena,
– čas režijskega potovanja več kot 12 ur, če je do njega prišlo zaradi nerednosti v prometu in se šteje v polni delovni čas,
– čas počitka v obračalni enoti, ki lahko traja najmanj 6 ur in največ 8 ur in se za delavca lahko opredeli največ dvakrat v tekočem mesecu.
Skupni delovni čas v eni izmeni se lahko prekine največ do 4 ure.
Prekinitev v eni izmeni se lahko opredeli največ enkrat, traja pa lahko: – do 2 uri, ki se štejeta v polni delovni čas,
– najmanj 3 in največ 4 ure, ki se ne štejejo v polni delovni čas.
Skupni delovni čas v eni izmeni, vključno s prekinitvami, ne sme trajati več kot 12 ur.
107. člen
Kot nočno delo v podjetju se šteje delo med 22. in 6. uro naslednjega dne, razen pri razporeditvah dela v izmenah iz pete alinee 109. člena, če traja nočna izmena med 23. in 7. uro.
108. člen
Delodajalec je dolžan vsem delavcem, zaposlenim v podjetju, vnaprej določiti najmanj mesečni oziroma letni razpored delovnega časa z začetkom in koncem delovne izmene.
109. člen
Delodajalec lahko glede na naravo dela polni delovni čas razporedi tako, da se delo opravlja:
– dopoldne, in sicer tako, da traja delovni teden pet delovnih dni, od ponedeljka do petka, vsak dan po osem ur;
– v dopoldanskem gibljivem delovnem času, in sicer tako, da mora biti delavec navzoč na svojem delovnem mestu od 8. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 13. ure. Gibljivi delovni čas znaša 90 minut v prihodu in odhodu, obračuna pa se povprečna 40-urna tedenska delovna obveznost v enem mesecu, delavec pa lahko v naslednji mesec prenese največ 12-urni presežek oziroma primanjkljaj, ki ga je dolžan izravnati v naslednjem mesecu;
– popoldne, in sicer tako, da traja delovni teden pet delovnih dni, od ponedeljka do petka, vsak dan po osem ur;
– v izmenah, in sicer tako, da se delo opravlja izmenično dopoldne in popoldne, vsak dan po osem ur;
– v izmenah, in sicer tako, da se delo opravlja izmenično dopoldne in popoldne in ponoči in traja osem ur;
– v izmenah, in sicer tako, da se delo opravlja vsak drug dan po 12 ur, pri čemer se delo lahko opravlja največ eno uro ponoči (12/36 – 12/36);
– v izmenah, in sicer tako, da se delo opravlja v izmenah,12/24 – 12/48 oziroma 12/24 – 12/24, pri čemer se delo opravlja tudi ponoči;
– v izmenah z različnimi časi nastopov dela in različnimi časi konca dela v nepravilnem zaporedju, kar se lahko določi le za vlakovno osebje;
– v deljenem delovnem času, ki se lahko določi le med 5. in 22. uro z delitvijo delovnega časa;
– na druge načine.
V primeru iz 6. in 7. alinee je delodajalec dolžan v razporedu delovnega časa določiti začetek in konec izmene le med 5. in 23. uro, razen zaradi storitev v potniškem prometu, kjer se lahko določi med 3. in 23. uro.
V primeru iz šeste, sedme, osme in desete alinee lahko delavec v naslednji mesec prenese največ 12-urni presežek oziroma primanjkljaj, ki se izravna v naslednjem mesecu v skladu z razporedom.
110. člen
Razporeditev delovnega časa iz šeste, sedme, osme, devete in desete alinee 109. člena te pogodbene določi z mesečnimi in letnimi razporedi, ki jih sprejme delodajalec v soglasju s sindikati.
Delodajalec je dolžan pisne predloge razporedov najmanj 20 dni pred uveljavitvijo vročiti sindikatom v presojo. Pri tem mora najmanj 15 dni pred uveljavitvijo zagotoviti možnost usklajevanja in pred uveljavitvijo pridobiti pisno soglasje sindikata, katerega člani so delavci, ki se jim razporeja polni delovni čas. Delodajalec je dolžan z usklajenim razporedom delovnega časa seznaniti delavce najmanj 5 dni pred uveljavitvijo.
Če delodajalec od sindikata ne pridobi soglasja, obstoječi razporedi v delu, ki opredeljujejo začetek in konec izmene ter kraja nastopa dela, še naprej veljajo.
111. člen
Delavcem, ki delajo na delovnih mestih, na katerih je primopredaja službe in traja od 10 do 15 minut, se ta čas za vsako izmeno pri obračunu plače prizna kot dejansko opravljeno delo.
Seznam delovnih mest je priloga 1 te kolektivne pogodbe.
112. člen
Delodajalec je dolžan pri razporeditvi delovnega časa upoštevati vnaprej določena mesta nastopa na delo.
113. člen
Z razporedom delovnega časa je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti:
– da se ne pojavljata dve zaporedni nočni izmeni, če med njima ni najmanj 24 ur počitka,
– dnevni počitek med dvema izmenama, ki mora trajati najmanj dvakrat toliko ur, kot je trajala predhodna izmena, najmanj pa 12 ur,
– tedenski počitek, ki mora trajati najmanj 24 ur neprekinjeno,
– najmanj en prosti konec tedna v mesecu (od petka od 18. ure do ponedeljka do 0.00 ure).
Dnevni in tedenski počitek za delavce, ki delajo v izmenah neposredno pri opravljanju železniškega prometa, se lahko podrobneje opredelita v splošnem aktu, ki ga sprejme delodajalec v soglasju s sindikati.
114. člen
Delavec ima dolžnost in pravico biti prisoten na delu v skladu z mesečnim razporedom delovnega časa do izpolnitve mesečnega števila ur.
Če delavec opravi delo po mesečnem razporedu delovnega časa in ne doseže predvidenega števila ur, se mu prizna predvideno število ur za ta mesec.
115. člen
Delodajalec je dolžan delavca o delu, ki se opravlja zunaj njegovega razporeda delovnega časa v drugem razporedu, obvestiti najpozneje do konca zadnje izmene.
Klicanje delavcev na delo ponoči med 22. in 6. uro naslednjega dne ni dovoljeno, razen v primerih iz 118. člena te pogodbe, ko je mogoče uvesti nadurno delo.
116. člen
Delodajalec lahko delavcu odredi pripravljenost na. domu, toda le če mu za ta čas zagotovi telefonski pozivnik.
117. člen
Če delavka dela s krajšim delovnim časom, ker je to potrebno zaradi otroka, lahko delodajalec razporeditev delovnega časa določi le v dogovoru z njo.
Če eden izmed staršev z otrokom do 17. meseca starosti dela polovico delovnega časa, lahko delodajalec določi razporeditev delovnega časa le v dogovoru z njim.
118. člen
Delodajalec lahko odredi delo preko polnega delovnega časa v primerih, ki jih določa zakon, in sicer:
– če je to potrebno zaradi povezanosti delovnih procesov v zvezi z opravljanjem železniškega prometa zaradi nastalih izjemnih okoliščin, izjemnega izpada voznih sredstev, pomanjkanja energije itd.;
– če se ob nastopu dela ugotovi, da delavec, ki neposredno sodeluje pri opravljanju železniškega prometa, ni sposoben opravljati svojega dela in ga mora zato drug delavec opravljati namesto njega.
Delo preko polnega delovnega časa po prejšnjem odstavku se šteje kot delo v posebnih delovnih razmerah.
Zaradi solidarnosti lahko uvede delo preko polnega delovnega časa le v soglasju s sindikati, razen v primerih, ki jih določa zakon.
119. člen
V primeru iz druge, šeste, sedme, osme, in desete alinee prvega odstavka 109. člena te pogodbe se kot nadurno delo upoštevajo ure opravljenega dela nad možnim 12-urnim mesečnim presežkom delovnega časa, določenega za tekoči mesec.
V primeru iz prve, tretje, četrte, pete in devete alinee prvega odstavka 109. člena te pogodbe se kot nadurno delo upoštevajo ure opravljenega dela nad mesečnim številom ur, določenim za tekoči mesec.
120. člen
Delodajalec ne sme zahtevati od delavca, da dela preko polnega delovnega časa, če:
– bi takšno delo lahko poslabšalo njegovo zdravstveno stanje,
– neguje ožjega družinskega člana, kar je potrebno po mnenju zdravnika,
– si nikakor ne more zagotoviti varstva otroka preko polnega delovnega časa.
121. člen
Delodajalec lahko delavcu opraviči vsako zamudo na delo v vseh primerih, ko delavec predloži ustrezno pisno opravičilo oziroma so okoliščine za zamudo takšne, da obstajajo vsi razlogi za to.
24. Odmori med delom
122. člen
Delodajalec ne sme določiti izrabe odmora med delom na začetku ali na koncu delovnega časa.
Praviloma določi odmor med delom v enkratnem trajanju, v več delih pa samo, če je glede na vpliv dela na delavčevo zdravje in sposobnost taka delitev najprimernejša.
Odmor med delom določi na posamezen dan ali izmeno v trajanju, kar je odvisno od razporeda delovnega časa ter narave dela, in sicer:
– delavcem, ki delajo polni delovni čas: 30 minut v enkratnem trajanju,
– delavcem, ki delajo manj kot polni delovni čas (krajši delovni čas): v enkratnem trajanju za vsako uro dela po 5 minut, vendar ne več kot 30 minut in ne manj kot 15 minut,
– delavcem, ki delajo več kot polni delovni čas (nadurno delo) za vsako uro dela preko polnega delovnega časa še po 5 minut, vendar največ 45 minut v nepretrganem ali deljenem času,
– delavcem, ki delajo v izmenah: za vsako uro dela nad 8 ur še po 5 minut, vendar največ 50 minut v nepretrganem ali deljenem času,
– vozniku, ki vozi tovorno motorno vozilo z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg: 30 minut po 4 urah vožnje v enkratnem trajanju,
– delavkam, ki delajo ponoči: 50 minut v nepretrganem ali deljenem času oziroma za vsako uro dela nad 8 ur še po 5 minut, vendar največ 70 minut v nepretrganem ali deljenem času.
25. Odsotnost z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače
123. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu ne glede na zahteve delovnega procesa odsotnost z dela z nadomestilom plače do 7 dni v koledarskem letu v tehle primerih:
– lastna poroka 3 dni
– poroka otroka 2 dni
– rojstvo otroka 3 dni
– smrt zakonca ali otrok 3 dni
– smrt staršev 2 dni
– smrt bratov, sester, starih staršev in zakončevih staršev 1 dan
– selitev v drug kraj 3 dni
– selitev v istem kraju 2 dni
– naravne nesreče 5 dni
– ob vstopu otroka v prvi razred osnovne šole 1 dan
– udeležba na vojaških vajah, ki trajajo nad 6 dni 1 dan
V primerih iz tega člena je posvojenec izenačen z otrokom, posvojitelj s starši, partner v izvenzakonski. skupnosti pa z zakoncem.
Delavec je upravičen do plačane odsotnosti iz šeste alinee prvega odstavka tega člena tudi za osebe, za katere mu je dodeljeno skrbništvo.
Pravico iz desete alinee prvega odstavka tega člena izkoristi delavec na dan začetka šolskega leta, pravico iz enajste alinee pa naslednji delovni dan po končanih vojaških vajah.
124. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu odsotnost z dela z nadomestilom plače:
– za čas aktivnega oddiha v skladu s splošnim aktom, ki ga sprejme v soglasju s sindikati,
– za kulturne in športne dejavnosti, v skladu s programom, ki je sprejet v soglasju s sindikati.
– za udeležbo na športnih tekmovanjih, strokovnih posvetovanjih, kulturnih prireditvah na regijski, državni in mednarodni ravni, ki jo odobri delodajalec,
– za udeležbo na obravnavah pred organi podjetja, na katerih se odloča o delavčevih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnega razmerja,
– za odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa,
– za opravljanje funkcij v predstavniških organih oblasti,
– za prostovoljno dajanje krvi.
V primerih iz četrte alinee prejšnjega odstavka pravica do nadomestila plače pripada tako delavcu, ki je v postopku, kot tudi drugim delavcem, ki so vabljeni in se udeležijo obravnave.
V primeru iz sedme alinee pravica do nadomestila pripada delavcu na dan odvzema krvi in naslednji dan.
125. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu odsotnost z dela brez nadomestila plače v primerih, povezanih z osebnimi interesi, in sicer:
– za nego družinskega člana, če delavec nima druge možnosti,
– za udeležbo na prireditvah, tečajih in seminarjih,-
– za zasebna potovanja,
– za zdravljenje,
– za izobraževanje,
– za gradnjo oziroma prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja.
Odsotnost z dela brez nadomestila plače lahko odobri delavcu tudi za primere iz 123. člena te pogodbe, če je delavec že porabil svoj letni dopust in pravico do sedmih dni plačane odsotnosti z dela.
Odsotnost z dela v primerih iz prvega odstavka tega člena odobri delavcu na podlagi njegove pisne prošnje, in sicer največ 2 meseca v posameznem koledarskem letu, če zaradi tega ni prizadet tehnološki proces.
Delodajalec v primerih take odsotnosti poravna prispevke, ki se plačujejo na plačo delavca.
26. Letni dopust
126. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu letni dopust v trajanju najmanj 18 delovnih dni, ne glede na to ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Kot delovni dan se pri določanju letnega dopusta šteje 8 ur.
127. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu porabo letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela. Če delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času, prebitem na delu.
128. člen
Delodajalec upošteva, da delavec ni prekinil dela, če so mu mirovale pravice in obveznosti (služenje vojaškega roka, prestajanje zaporne kazni do 6 mesecev ipd.), in se mu zato sešteva delovna doba pred prekinitvijo dela in po njej.
129. člen
Delodajalec določi delavcu dolžino letnega dopusta v delovnih dneh po tehle osnovah in merilih: A) Zahtevnost dela:
Delavcem, ki opravljajo dni
I. enostavna dela 6
II. manj zahtevna dela 7
III. srednje zahtevna dela 8
IV. zahtevna dela 9
V. zahtevnejša dela 10
VI. zelo zahtevna dela 11
VII. visoko zahtevna dela 12
VIII. najzahtevnejša dela 13
IX. izjemno pomembna, najzahtevnejša dela 14
B) Delovne razmere:
– za telesni napor ter vplive okolja od 1 do 4 dni
– za delo v izmenah 1 dan
– za nočno delo v izmeni 3 dni
– za nočno delo v neenakomernem izmenskem delu 4 dni
– za nočno delo žensk v izmeni 5 dni
Število delovnih dni letnega dopusta po merilih iz prve alinee je razvidno iz priloge 2 te kolektivne pogodbe.
C) Delovna doba: dni
– do vključno 5 let 12
– od 5 do vključno 10 let 13
– od 10 do vključno 15 let 14
– od 15 do vključno 20 let 15
– od 20 do vključno 25 let 16
– od 25 do vključno 30 let 17
– od 30 do vključno 35 let 18
– nad 35 let 9
Č) Delovni uspeh:
– za nadpovprečni delovni uspeh v preteklem letu 3 dni
D) Posebne socialne in zdravstvene razmere, v katerih živi:
– delavki samohranilki oziroma delavcu samohranilcu z enim ali
več otroki do 15 let starosti 4 dni
– delavki materi oziroma delavcu očetu z enim otrokom do 15 let
starosti 2 dni
– delavki materi oziroma delavcu očetu z dvema ali več otroki do
15 let starosti 3 dni
– delavcem s priznano najmanj 60-odstotno telesno okvaro 5 dni
– delovnim invalidom II. kategorije invalidnosti 5 dni
– delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno težje
ali težko duševno prizadeto osebo 5 dni
– bolehnemu delavcu na podlagi zdravnikovega priporočila 2 dni
Če izpolnjuje delavec pogoje iz prve, druge, in tretje alinee prejšnjega odstavka po dveh ali več alinejah, se mu določi letni dopust po tisti alinei, ki je zanj najugodnejše.
E) Starost:
– delavki oziroma delavcu nad 50 let 3 dni
Delodajalec zagotavlja delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, letni dopust po tem členu, povečan za 7 dni.
130. člen
Delodajalec pri določanju letnega dopusta upošteva delavčevo skupno delovno dobo, vključno z beneficirano delovno dobo, oziroma starost delavca ali otroka v letu, za katero se odmerja letni dopust.
131. člen
Delodajalec sestavi načrt letnega dopusta, tako da omogoči delavcem izrabo dopusta:
– v mesecih: januar, februar, marec, april 30% letnega dopusta
– v mesecih: maj, junij, julij, avgust, september 40% letnega dopusta
– v mesecih: oktober, november, december 30% letnega dopusta
132. člen
Delodajalec je dolžan delavcu omogočiti izrabo letnega dopusta v enkratnem trajanju najmanj 12 delovnih dni v obdobju, ki ga izbere delavec. Obdobje, v katerem bo delavec izrabil ta del letnega dopusta, mora delodajalcu sporočiti do konca meseca februarja, o izrabi sami pa najmanj 30 dni pred nameravano porabo.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa se delavec in delodajalec lahko dogovorita o drugačnem načinu izrabe letnega dopusta.
Če delodajalec delavcu ne omogoči izrabe letnega dopusta po prvem odstavku tega člena do konca koledarskega leta, mu je dolžan izplačati odškodnino v višini trikratnega nadomestila plače za neizrabljeni del dopusta do 12 delovnih dni oziroma dvakratnega nadomestila za neizkoriščeni del letnega dopusta, če mu ni bila omogočena izraba celotnega letnega dopusta do 30. 6. naslednjega leta.
133. člen
Delodajalec omogoča delavcu izrabo 1 dneva letnega dopusta na dan, ki ga delavec sam določi, če o tem obvesti delodajalca najpozneje 3 dni prej.
V izjemnih primerih lahko delavec izrabi en dan dopusta tudi brez obvestila, če gre za nenadni dogodek, o katerem delavec ni mogel prej obvestiti delodajalca. To pa mora storiti najpozneje naslednji delovni dan oziroma izmeno, razen ob višji sili.
134. člen
Način evidentiranja porabe letnega dopusta se na podlagi razporeditve delovnega časa, iz šeste, sedme in osme alinee 109. člena te pogodbe uredi s posebnimi navodili, ki jih izda delodajalec v soglasju s sindikati.
Ob nastopu letnega dopusta mora delavec dobiti podpisan obrazec, na katerem je navedeno, od kdaj do kdaj mu je odobren letni dopust oziroma mu ni odobren.
27. Službena obleka
135. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu službeno obleko v skladu s splošnim aktom, ki ga sprejme v soglasju s sindikati.
28. Odgovornost za delovne obveznosti
136. člen
Delavec je dolžan vestno izpolnjevati svoje delovne obveznosti, ki so določene z zakonom, drugimi predpisi, to pogodbo in s pogodbo o zaposlitvi.
137. člen
Hujše kršitve delovne obveznosti so:
– kršitev zakona ali na njegovi podlagi izdanega predpisa o urejanju in upravljanju železniškega prometa, o signalih in vzdrževanju železniških prog, objektov, strojev in naprav na njih in železniških vozil,
– odrejanje delovnih nalog v nasprotju z zakoni in na njihovi podlagi izdanimi predpisi,
– namerna kršitev pravic delavcev, ki izhajajo iz zakona in te kolektivne pogodbe,
– neizpolnitev ali nevestna, nepravočasna ali malomarna izpolnitev delovnih in drugih obveznosti, če je bil zaradi tega prekinjen železniški promet najmanj dve uri,
– neizpolnitev ali nevestna, nepravočasna ali malomarna izpolnitev delovnih in drugih obveznosti, če je bil zaradi tega bistveno moten delovni proces,
– protipravno prisvajanje ali drugo nezakonito razpolaganje z denarnimi ali materialnimi sredstvi delodajalca, uporabnikov storitev ali sodelavcev,
– kršitev zakona ali na njegovi podlagi izdanega predpisa ali splošnega akta o varstvu pri delu, o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi,
– zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila,
– izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom in splošnim aktom,
– zloraba pravice do bolezenskega dopusta,
– neopravičeni izostanek z dela več kot tri delovne dni oziroma izmene zaporedoma ali v treh mesecih,
– nastop dela v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil ali uživanje alkoholnih pijač ali mamil med delom,
– ponareditev listin ali dajanje netočnih podatkov z namenom pridobitve neupravičenih pravic iz delovnega razmerja,
– povzročitev ali udeležba v pretepu na delu,
– kršitev zakona ali na njegovi podlagi izdanega predpisa ali splošnega akta o obrambi in zaščiti v Republiki Sloveniji,
– nepooblaščena uporaba delovnih sredstev, če je š tem povzročena večja gmotna škoda delavcu ali podjetju,
– sprejem delavca na delo v nasprotju z zakonom ali to pogodbo,
– žaljivo in grobo obnašanje do uporabnikov železniških storitev,
– opravljanje del med delovnim časom ali z delovnimi sredstvi delodajalca za osebne namene,
– nepooblaščena oziroma nedovoljena uporaba osebnih podatkov.
Lažje kršitve se določijo s splošnim aktom, ki ga sprejme delodajalec v soglasju s sindikati.
138. člen
Delodajalec lahko delavcu za kršitve delovnih obveznosti izreče disciplinski ukrep javnega opomina, denarno kazen v višini do 15% mesečne plače za čas od 1 do 6 mesecev, prenehanje delovnega razmerja ter v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon, tudi razporeditev na drugo delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi. Če takega dela ni, pa na delo, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba, toda največ za dve stopnji strokovne izobrazbe in najdlje za 5 mesecev. Disciplinska ukrepa javni opomin in denarno kazen lahko izreče za vsako hujšo in lažjo kršitev delovnih obveznosti.
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja lahko izreče le za hujše kršitve delovnih obveznosti:
– če je bila povzročena smrt ali huda telesna poškodba ene ali več oseb ali če je bila povzročena večja gmotna škoda, ki je za posamezna delovna področja navedena v splošnem aktu;
– če je bil ogrožen ali bistveno moten delovni proces ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje in tega ni bilo mogoče preprečiti z organizacijskimi ukrepi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja tudi, če si je delavec protipravno prisvojil denarna ali materialna sredstva podjetja, uporabnikov storitev ali sodelavcev ne glede na višino vrednosti.
Izvršitev disciplinskih ukrepov denarne kazni ali prenehanja delovnega razmerja se lahko pogojno odloži največ za 12 mesecev.
139. člen
Pri izbiri disciplinskega ukrepa za kršitev delovne obveznosti se upošteva:
– težo in pomen kršitve ter ugotovljene posledice,
– stopnjo delavčeve odgovornosti,
– naravo dela in okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena,
– olajševalne in oteževalne okoliščine (prejšnje delo delavca in njegov odnos do dela, njegov gmotni položaj).
Če je delavcu že izrečena mandatna kazen zaradi prekrška, ki je hkrati tudi disciplinska kršitev, se ta upošteva pri izbiri disciplinskega ukrepa oziroma pri odmeri denarne kazni.
140. člen
O disciplinski odgovornosti delavcev odločajo pristojni organi v dvostopenjskem postopku in v senatni sestavi, razen na prvi stopnji, ko lahko odloča tudi posameznik, ki pa sme izreči le disciplinski ukrep javni opomin ali denarno kazen.
141. člen
Priznanje delavca, ki je v postopku, ne odvezuje disciplinskega senata dolžnosti, da o zatrjevani kršitvi delovne obveznosti izvede vse potrebne dokaze.
142. člen
V disciplinskem postopku mora biti delavcu omogočena pravica do zagovora in zagovornika, ki je lahko tudi sindikalni zaupnik. Zaradi tega mora delodajalec vsako zahtevo po uvedbi disciplinskega postopka hkrati vročiti tudi sindikatu, katerega član je delavec.
Delavec ne sme biti v pripravljalnem postopku zaslišan, če mu ni zagotovljen čas 24 ur, da si lahko pridobi zagovornika. To ne velja za ugotavljanje prisotnosti alkohola, mamil ali psihoaktivnih sredstev v organizmu delavca.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena je delavec dolžan obvestiti delodajalca o nastalem izrednem dogodku. Delavec se v pripravljalnem in disciplinskem postopku ni dolžan zagovarjati, na kar ga mora pristojni organ izrecno opozoriti, prav tako pa tudi na vse druge pravice, ki jih ima.
Kršitev določb iz prvega in drugega odstavka tega člena je bistvena kršitev določb disciplinskega postopka.
143. člen
Vsa druga vprašanja v zvezi z odgovornostjo za delovne, obveznosti, ki niso urejena s to pogodbo, se uredijo s splošnim aktom, ki ga sprejme delodajalec v soglasju s sindikati.
29. Odškodnina
144. člen
Delodajalec lahko od delavca zahteva povrnitev škode, ki jo je povzročil pri delu oziroma v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti, lahko pa ga v celoti ali delno oprosti plačila škode.
Če natančnega zneska odškodnine ni mogoče ugotoviti ali če bi bili stroški za ugotovitev nesorazmerno visoki, se odškodnina odmeri v pavšalnem znesku v višini največ 50% povprečne mesečne plače delavca, ki jo je dosegel v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode.
145. člen
Delodajalec mora delavcu povrniti škodo, ki jo je ta utrpel na delu oziroma v zvezi z delom, po splošnih načelih obligacijskega prava.
Ob nezakonitem prenehanju delovnega razmerja je delodajalec delavcu dolžan izplačati najmanj 8 povprečnih mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela.
30. Začasna odstranitev delavca – suspenz
146. člen
Delavca je mogoče začasno odstraniti z delovnega mesta in razporediti na drugo delovno mesto oziroma začasno odstraniti z dela iz podjetja, če je zoper njega uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se v skladu z zakonom in to pogodbo izreče prenehanje delovnega razmerja, ali ob neopravičenem izostanku pet zaporednih delovnih dni ali v drugih primerih, določenih s to pogodbo pod pogojem, da s takšnim ravnanjem neposredno ogroža svoje življenje ali zdravje, življenje ali zdravje delavcev ali drugih oseb oziroma če ogroža materialna sredstva večje vrednosti ter če bi delavčeva navzočnost na delovnem mestu ali v podjetju lahko ogrozila nemoten ali varen potek delovnega procesa ali poslovanja ter delo organov podjetja.
Kot obvezna začasna odstranitev delavca z dela iz podjetja se šteje, če je delavec v priporu.
147. člen
Delavca ni mogoče začasno odstraniti z delovnega mesta ali podjetja, če zoper njega ni uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se v skladu z zakonom in to pogodbo izreče prenehanje delovnega razmerja.
Ob odstranitvi delavca z delovnega mesta ali iz podjetja je delodajalec dolžan delavcu izročiti sklep o uvedbi disciplinskega postopka zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se v skladu z zakonom in to pogodbo izrečeta prenehanje delovnega razmerja in sklep o odstranitvi.
148. člen
Poleg osnovnih podatkov mora sklep o odstranitvi vsebovati tudi natančno opredeljene razloge in obrazložitve, ki utemeljujejo odločitev, čas trajanja ukrepa in pravni pouk.
149. člen
Delodajalec je dolžan delavcu povrniti razliko plače, kot da bi delal na svojem delovnem mestu, če je bil delavec odstranjen z delovnega mesta, kadar prvostopenjski ali drugostopenjski organ razveljavi sklep o začasni odstranitvi z delovnega mesta ali iz podjetja.
31. Preventivna prekinitev dela delavca v železniškem prometu
150. člen
Delodajalec s sklepom lahko iz preventivnih razlogov pred začetkom dela ali med delom na kraju samem začasno izključi iz prometa delavca v primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon, vendar najdalj do konca izmene. Delavca lahko, če je to potrebno, napoti na zdravniški pregled. Za ta čas pripada delavcu nadomestilo plače, kot da bi delal, razen če mu je odobreno nadomestilo za bolezenski dopust.
Zaradi svojega fizičnega ali duševnega stanja lahko tudi delavec izjavi, da ni sposoben opravljati svojega dela. V tem času delavcu ne pripada nadomestilo plače, razen če je delavcu priznan bolezenski dopust.
Delodajalec je dolžan omogočiti delavcu nastop dela v skladu s predvidenim razporedom dela, ko ni več razloga, zaradi katerega je bilo to prekinjeno oziroma ni bilo začeto.
Tudi v primeru iz drugega odstavka tega člena lahko delodajalec pošlje delavca na zdravniški pregled, za ta čas pa mu pripada nadomestilo plače, kot da bi delal, razen če mu je odobreno nadomestilo za bolezenski dopust.
32. Prenehanje delovnega razmerja
151. člen
Delodajalec lahko odpove delavcu delovno razmerje, toda le v primerih, pod pogoji in na način, kot je določeno z zakonom.
33. Dolžina odpovednega roka
152. člen
Delodajalec lahko določi odpovedni rok, toda največ:
– za delavce I., II. in III. skupine 1 mesec,
– za delavce IV. in V. skupine 2 meseca,
– za delavce VI., VII, VIII. in IX. skupine 3 mesece.
Med odpovednim rokom delavcu za iskanje nove zaposlitve zagotovi na mesec 12 ur odsotnosti z dela z nadomestilom plače.
Odsotnost lahko delavec porabi po urah v dogovoru z delodajalcem.
34. Varstvo pri delu
153. člen
Delodajalec zagotavlja varstvo pri delu vsem delavcem, zaposlenim v podjetju. Varstvo se izvaja v skladu s splošnimi akti, ki na podlagi zakona o varstvu pri delu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, natančneje opredeljujejo izvajanje potrebnih varstvenih ukrepov.
V soglasju s sindikati izda pravilnik o zaščitnih in varstvenih sredstvih, druge splošne akte o varstvu pri delu pa v sodelovanju s sindikati.
35. Prehrana med delom
154. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu prehrano med delom ali povračilo stroškov v skladu z določbami tarifnega dela te pogodbe.
Obstoječe obrate družbene prehrane oziroma razdeljevalnice hrane da v upravljanje najboljšemu ponudniku. Pri izbiri ponudnika sodeluje sindikat.
Delavcem, ki delajo v krajih, kjer ni razdeljevalnic hrane, prevoz tople hrane organizira tako, da imajo možnost na delovnem mestu zaužiti topli obrok.
Delodajalec zagotavlja delavcem tople napitke pri delu na terenu pri temperaturi pod 10 stopinj C oziroma hladne napitke pri temperaturi nad 25 stopinj C.
Ob izrednih dogodkih oziroma okoliščinah zagotavlja delavcem dodatno prehrano (topli obrok).
36. Posebno varstvo mladine, žensk, materinstva in starejših delavcev
a) Posebno varstvo mladine
155. člen
Varstvo mladine se izvaja v obliki prepovedi nočnega dela, podaljšanja letnega dopusta, prepovedi zdravju škodljivega dela, dela v zdravju škodljivem okolju, v prepovedi posebno težkega fizičnega dela in dela preko polnega delovnega časa.
Delodajalec je dolžan zavarovati mlade za morebitno invalidnost ali težje telesne okvare tudi v primerih, ko ti opravljajo proizvodno prakso ali praktičen pouk uvajanja v delo, kakor tudi zagotoviti varstvena in zaščitna sredstva.
Mladina ima pravico do povečanega letnega dopusta. Pod pojmom mladina se štejejo delavci pred dopolnitvijo 18. leta starosti.
b) Varstvo žensk in materinstva
156. člen
Delavke v delovnem razmerju imajo pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, porodom in v zvezi z materinstvom.
Nosečnica ne sme opravljati dela, ki bi poslabšalo njen zdravstveni položaj ali bi negativno vplivalo na razvoj otroka v materinem telesu. Mnenje o prepovedi del da zdravstvena organizacija.
Če je treba prerazporediti nosečnico na drugo delovno mesto, ima pravico do plače, ki jo je prejemala na prejšnjem delovnem mestu, oziroma plače, ki je zanjo ugodnejša.
Delavki materi, ki ima otroka, starega od 1 do 3 let, se ne sme naložiti delo preko polnega delovnega časa in tudi ne nočno delo brez njenega soglasja.
Nočno delo žensk se sme opravljati, ko so izpolnjeni tile pogoji:
– zagotovljeno varstvo otroka,
– urejen prevoz,
– zagotovljen nadzor delovnega procesa,
– zagotovljeno zdravstveno varstvo (zdravstveni pregledi vsakih šest mesecev),
– daljši letni dopust,
– ustrezen počitek med izmenami.
Nočno delo žensk se ne sme opravljati v primerih:
– če se nočno delo lahko nadomesti z moško delovno silo,
– če gre za težko fizično ali zdravju škodljivo delo,
– če je mogoče delo organizirati v dnevnem delovnem času.
c) Varstvo starejših delavcev
157. člen
Delavci, ki so starejši od 55 let, in delavke, starejše od 50 let, uživajo posebno varstvo.
Starejši delavci imajo pravico do razporeditve na ustrezno delovno mesto, na katerem ni nevarnosti za večje poškodbe ali zdravstvene okvare. Pred razporeditvijo mora biti delavec napoten na zdravniški pregled.
Ob taki razporeditvi ima delavec pravico do plače, ki jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu, oziroma plače, ki je zanj ugodnejša.
Starejši delavci imajo pravico do povečanega letnega dopusta.
37. Obveznosti delodajalca ob smrti zaradi nesreče pri delu ali smrti aktivnega delavca
158. člen
Ob smrti zaradi nesreče pri delu ali smrti aktivnega delavca je delodajalec dolžan izpolniti obveznosti, ki so določene v aktu o ravnanju ob smrti delavca zaradi nesreče pri delu ali smrti aktivnega delavca, ki ga delodajalec sprejme v soglasju s sindikati.
38. Izobraževanje
159. člen
Delavci se imajo pravico izobraževati v lastnem interesu ali v interesu delodajalca, delodajalec pa ima pravico delavce napotiti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje.
Glede na obliko izobraževanja ločimo:
– redno poučevanje delavcev v železniškem prometu,
– oblike funkcionalnega izobraževanja v zvezi z delom, ki ga delavec opravlja,
– izobraževanje ob delu,
– izobraževanje iz dela.
Delodajalec mora delavca, ki ga je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju oziroma v času, določenem s pogodbo o izobraževanju.
160. člen
Delavci, katerih delo je neposredno povezano z varnostjo železniškega prometa, se po posebnih predpisih vključujejo v obvezno poučevanje, ki je organizirano med delovnim časom. Čas izobraževanja se šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
161. člen
Delavcu, ki je napoten na strokovno izobraževanje v zvezi z delom, ki ga opravlja (funkcionalno izobraževanje), pripada nadomestilo plače in povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– kotizacija, šolnina,
– prevoz,
– stroški bivanja in prehrane.
Delavec nima pravice do povračila stroškov iz prejšnjega odstavka, če delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
162. člen
Delavec, ki se vključi v organizirano obliko izobraževanja za pridobitev ustrezne ali višje stopnje strokovne izobrazbe zunaj delovnega časa (izobraževanje ob delu) in je to izobraževanje v interesu delodajalca, sklene z delodajalcem posebno pogodbo o šolanju, s katero se uredijo vse pravice in obveznosti. Delodajalec zagotavlja delavcu odsotnost z dela z nadomestilom plače, in sicer:
– 3 delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– 5 delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
– 10 delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti oziroma 15 delovnih dni za maturo,
– 20 delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
– 10 delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– 30 delovnih dni za magistrski izpit,
– 40 delovnih dni za doktorat.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca, delodajalec povrne stroške:
– plačila vpisnine oziroma šolnine,
– prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi od kraja -bivanja do kraja šolanja.
Delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, delodajalec omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi, medsebojne odnose pa delavec in delodajalec lahko uredita s posebno pogodbo.
163. člen
Delodajalec zagotavlja sredstva za izvajanje letnega programa izobraževanja, ki ga sprejme v sodelovanju s sindikati.
Poleg tekočega strokovnega izobraževanja, povezanega z delom, zagotavlja delavcem usposabljanje tudi za varno delo v podjetju.
Predstavnikom delavcev v nadzornem svetu zagotavlja 5 dni usposabljanja za delo v tem organu.
164. člen
Delodajalec lahko delavca, ki je neupravičeno odklonil izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, razporedi na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi.
Pravico do odklonitve imajo:
– noseča delavka in mati z otroki do dveh let starosti,
– delavka oziroma delavec, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno težje in težko duševno prizadeto osebo,
– delavka oziroma delavec, ki mu do upokojitve manjka do 5 let.
165. člen
Delodajalec sklene s štipendistom posebno pogodbo, ki natančno opredeljuje njune medsebojne pravice in obveznosti.
166. člen
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi:
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili kolektivne pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za morebitno poklicno bolezen in poškodbe na delu,
– prehrano med delom,
– povračilo za prevoz na delo,
– ustrezno mentorstvo in inštruiranje.
167. člen
Delodajalec zagotavlja opravljanje pripravništva vsem svojim kadrovskim štipendistom.
168. člen
Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju je delavec oproščen svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti vse stroške izobraževanja.
39. Priznanja
169. člen
Delodajalec delavcu, ki v koledarskem letu izpolni določeno delovno dobo v dejavnosti železniškega prometa, podeli priznanje:
– za 10 let bronasto značko in plaketo,
– za 20 let srebrno značko in plaketo,
– za 30 let zlato značko, spominsko uro in plaketo.
40. Obveščanje delavcev in sindikatov
170. člen
Delodajalec zagotavlja organizirano in objektivno obveščanje delavcev in sindikatov.
171. člen
Delodajalec zagotavlja gmotne, finančne in druge razmere za sistem obveščanja, ki temelji na:
– pravici delavca in sindikata do pravočasnih, resničnih, popolnih, razumljivih in rednih podatkov ter informacij,
– pravici delavcev in sindikatov, da dejavno sodelujejo pri medsebojnem obveščanju in da ga organizirajo v vseh možnih oblikah.
172. člen
Delodajalec zagotavlja ustno obveščanje oziroma komuniciranje na zborih in na sestankih, ki jih organizira sindikat, pisno obveščanje pa s pisnimi informacijami, poročili, analizami, predlogi splošnih aktov itd.
173. člen
Delodajalec pisno obvešča delavce in sindikate o:
– večletnih in letnih planih,
– pomembnejših osnovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na njihov gmotni in socialni položaj,
– doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih,
– osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo urejajo določena vprašanja o delovnih razmerjih in delitvi plač ter druga vprašanja, ki so zanje pomembna.
O vprašanjih iz prve in druge alinee delodajalec obvešča sindikate pred odločitvijo, o vprašanjih iz tretje alinee po poteku vsakega obračunskega obdobja, o vprašanjih iz četrte alinee pa 7 dni pred odločitvijo.
Delodajalec je dolžan akte iz četrte alinee prvega odstavka tega člena objaviti v uradnih objavah najkasneje v 30 dneh po sprejemu.
Delodajalec o poslovni tajnosti ni dolžan obveščati.
174. člen
Delodajalec izdaja glasilo železničarjev Slovenije. Sindikati imajo enega člana v uredniškem odboru.
175. člen
Delodajalec vsem zainteresiranim upokojenim delavcem, ki so bili zaposleni v dejavnosti železniškega prometa, zagotovi brezplačno dostavo glasila.
41. Pogoji za delovanje sindikatov
176. člen
Delodajalec ne sme s svojimi odločitvami omejiti delovanja sindikatov.
Pooblaščenim predstavnikom sindikatov zagotavlja podatke o vseh vprašanjih, pomembnih za gmotni, socialni in družbenoekonomski položaj delavca.
Pred sprejemom odločitev, pomembnih za gmotni, socialni in družbenoekonomski položaj delavcev, obravnava mnenje in predloge sindikatov in se do njih opredeli.
177. člen
Delodajalec vabi sindikate oziroma njihove predstavnike na seje organov upravljanja ter zagotavlja njihovo sodelovanje.
Delodajalec je dolžan vabiti na seje organov upravljanja predstavnike reprezentativnih sindikatov, kadar obravnavajo zadeve, pomembne za gmotni, socialni in družbenoekonomski položaj delavcev.
178. člen
Delodajalec zagotavlja sindikatom za opravljanje sindikalnih dejavnosti 1 uro letno na delavca podjetja.
V ure za opravljanje sindikalnih dejavnosti se ne štejejo:
– delo v organih upravljanja,
– delo profesionalnega člana sindikata,
– delo v organih sindikata, organiziranega na republiški ravni,
– delo pri pripravi in sklepanju kolektivnih pogodb,
– izobraževanje sindikalnih zaupnikov,
– odziv na vabilo, delodajalca.
179. člen
Delodajalec zagotavlja reprezentativnim sindikatom plačilo profesionalnega delavca, in sicer na vsakih 800 članov 1 profesionalnega delavca.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko z dogovorom med sindikatom in delodajalcem določi število profesionalnih sindikalnih delavcev ne glede na število članov sindikata.
Delodajalec zagotavlja sindikalnim zaupnikom službene vozovnice za proge SŽ Ljubljana P-7.
180. člen
Ko delavec preneha profesionalno opravljati funkcije v sindikatu, ga delodajalec razporedi na isto oziroma na enakovredno delovno mesto, kot ga je imel prej.
181. člen
Delodajalec zagotavlja sindikatom prostorske, tehnične in administrativne pogoje za delo. O teh in drugih razmerah za sindikalno delo se delodajalec in posamezni sindikat dogovorita s posebno pogodbo v 45 dneh po podpisu te pogodbe.
182. člen
Delodajalec zagotavlja sindikatom brezplačni obračun članarine za njihove člane.
42. Stavka
183. člen
Sindikati uporabljajo za organiziranje in vodenje stavke lastna sindikalna stavkovna pravila v skladu z zakonom.
184. člen
Delavci bodo za zagotovitev določil 9. člena zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice kot minimum delovnega procesa zagotavljali opravljanje železniškega prometa v obsegu in na način, ki se določi s to pogodbo in posebnim dogovorom, ki ga sprejme delodajalec v soglasju š sindikati, s tem da se za vsako vozno-redno obdobje določijo in objavijo vlaki, ki vozijo med stavko.
185. člen
Stavkovni odbor in delodajalec morata od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor.
186. člen
Za potniški promet se opravljajo dela in naloge v temle obsegu:
– potrebne garniture potniških vlakov morajo biti čiste in tehnično urejene ter pravočasno dostavljene na izhodne postaje vlakov,
– zagotovljeni morajo biti prodaja voznih kart kakor tudi obveščanje potnikov o vožnjah vlakov ter odprava prtljage,
– zagotovljeni morata biti predpisana spremljava in kontrola voznih kart v vlakih ter sprejem in odprava prtljage,
– zagotovljeni morajo biti odprava in vožnja vlakov v skladu z voznim redom in predpisi, ki zagotavljajo varnost prometa.
187. člen
Za mednarodni tovorni promet se opravljajo dela in naloge sestave, razstave in vožnje vlakov.
188. člen
Za zagotovitev varnega in urejenega prometa vlakov, ki vozijo med stavko, morajo delovati tele naprave, objekti in postroji:
– vozna sredstva,
– telefonske, teleprinterske in radijske zveze,
– signalnovarnostne naprave in naprave za zavarovanje cestnih prehodov,
– napajanje električne vleke in oprema dizelskih voznih sredstev z gorivom,
– proge in progovne naprave,
– računalniški sistem za vodenje prometa.
Zaradi tega se morajo opraviti vsa nujna intervencijska dela pri teh napravah, objektih in postrojih, če na njih pride do okvar ali motenj:
189. člen
Ob vsaki napovedi stavke stavkovni odbor, z delodajalcem uskladi način vodenja stavke v skladu s posebnim dogovorom.
190. člen
Poleg vlakov, določenih s posebnim dogovorom, vozijo tudi vlaki, ki jih določi stavkovni odbor v dogovoru z delodajalcem.
191. člen
Ob izrednih dogodkih v železniškem prometu se v dogovoru s stavkovnim odborom stavka prekine do odprave izrednega dogodka.
C). TARIFNI DEL
43. Splošne določbe
192. člen
S tarifnim delom te kolektivne pogodbe se določajo:
– merila za delitev plač,
– dodatki k osnovni plači in plačila za posebne delovne razmere;
– nadomestila plač,
– druga določila o plačah,
– plače na podlagi dobička,
– druga plačila,
– povračila stroškov v zvezi z delom,
– izplačila plač.
Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne prejemke, so v bruto zneskih, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske.
44. Merila za delitev plač
a) Izhodiščna plača
193. člen
Delodajalec zagotavlja delavcem vrednost izhodiščne plače I. tarifne skupine (1,00) za polni delovni čas, ki ne sme biti nižja od 26.800 SIT bruto (za januar 1994).
Izhodiščne plače, ki so minimum vsake tarifne skupine, se zagotavljajo s temile količniki:
----------------------------------------------------------------------------
Tarifna skupina količnik
----------------------------------------------------------------------------
I. Enostavna dela, za katera ni potrebno poklicno
izobraževanje 1,00
II. Manj zahtevna dela, za katera je potrebno krajše delovno
usposabljanje oziroma skrajšani program izobraževanja 1,10
III. Srednje zahtevna dela, za katera se zahteva dveletni
program poklicnega izobraževanja 1,23
IV. Zahtevna dela, za katera se zahteva triletni program
poklicnega izobraževanja (širok profil) 1,37
V. Zahtevnejša dela, za katera se zahteva štiriletno poklicno
izobraževanje (tehnik) 1.55
VI. Zelo zahtevna dela, za katera se zahteva višja šola
(inženir, ipd.) 1.85
VII. Visoko zahtevna dela, za katera se zahteva visoka šola
(dipl. inž., ipd.) 2,10
VIII. Najzahtevnejša dela, za katera se zahteva visoka šola in
specializacija oziroma magisterij 2,50
IX. Izjemno pomembna, najzahtevnejša dela, za katera se zahteva
doktorat znanosti 3,00
Izhodiščna plača se vsake 3 mesece poveča z rastjo drobnoprodajnih cen, merjeno kumulativno za zadnje 3, mesece preteklega trimesečja, po teli eskalacijski lestvici:
– ob rasti drobnoprodajnih cen do vključno 3% se izhodiščna plača ne poveča,
– ob rasti drobnoprodajnih cen nad 3% do vključno 5% se za vsak odstotek rasti drobnoprodajnih cen nad 3% izhodiščna plača poveča za 0,7%,
– ob rasti drobnoprodajnih cen nad 5% do vključno 8% se za vsak odstotek rasti drobnoprodajnih cen nad 5% izhodiščna plača poveča za 0,8%,
– ob rasti drobnoprodajnih cen nad 8% se za vsak odstotek rasti drobnoprodajnih cen nad 8% izhodiščna plača poveča za 0,9%.
Če, v posameznem trimesečju rast drobnoprodajnih cen ne preseže 3%, se upošteva rast drobnoprodajnih cen kumulativno za tekoče in naslednje trimesečje.
Eskalacijska lestvica se začne uporabljati na podlagi znanih podatkov o rasti drobnoprodajnih cen v obdobju januar – marec 1994.
b) Osnovna plača
194. člen
Delodajalec v pogodbi o zaposlitvi delavcu opredeli osnovno plačo s plačilnim razredom delavca, in sicer na podlagi:
– zahtevnosti določenega delovnega mesta, na katero je delavec razporejen, izražene s plačilnim razredom delovnega mesta,
– funkcijskega dodatka.
Znesek osnovne plače delavca, izražen v SIT, se določi tako, da se količnik njegovega plačilnega razreda, povečan za funkcijski dodatek, pomnoži z vrednostjo izhodiščne plače.
Funkcijski dodatek se določi po stopnji odgovornosti, ki nastaja v zvezi s posrednim ali neposrednim usklajevanjem, pomočjo in usmerjanjem dela drugih delavcev. Pri tem se upoštevata tudi kvalifikacijska struktura in število delavcev v skupini. Po navedenih merilih lahko znaša funkcijski dodatek do 15% oziroma 1, 2 ali 3 plačilne razrede, ki se prištejejo k plačilnemu razredu delovnega mesta, na katero je delavec razporejen.
Delovna mesta, na katerih se opredeli funkcijski dodatek, so navedena v prilogi 3 k tej pogodbi.
c) Plača delavca
195. člen
Plača delavca je sestavljena iz:
– osnovne plače,
– dodatkov in
– nadomestil.
č) Določanje zahtevnosti delovnih mest in plačilnih razredov delovnih mest.
196. člen
Delodajalec v soglasju s sindikati določi tarifno skupino posameznega delovnega mesta, tako da ga razvrsti v eno od tarifnih skupin po zahtevani stopnji izobrazbe (poklica). Ob pritožbi delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali sproži arbitražni postopek.
Delovna mesta, ki so razvrščena v tarifne skupine, se razvrstijo v plačilne razrede po zahtevnosti del. Merila za to razvrščanje so predvsem:
– delovne izkušnje,
– funkcionalna znanja (zahtevana in dodatna),
– odgovornosti (za rezultate lastnega dela, za delovna sredstva ter predmete dela, za varnost železniškega prometa, za vodenje in varnost izvajalcev),
– napori in poslabšane delovne razmere.
Razvrstitev tipičnih delovnih mest v tarifne skupine je priloga 4 k tej pogodbi.
197. člen
Plače delavcev so javne, dejanska izplačila delavcev pa so zaupna.
d) Napredovanje delavcev
198. člen
Možnosti za napredovanje imajo pod enakimi pogoji vsi delavci v podjetju. Napredovanje je mogoče:
– v okviru delovnega mesta,
– na zahtevnejša delovna mesta v isti tarifni skupini.
199. člen
Delodajalec pri odločanju o napredovanju delavcev upošteva zlasti tale merila:
– samostojnost in zanesljivost delavca pri delu,
– delovne izkušnje,
– dodatna funkcionalna znanja (ki niso pogoj za sklenitev delovnega razmerja, se pa uporabljajo pri delu), tečaji in izpiti,
– višja stopnja strokovne izobrazbe od zahtevane,
– več poklicnih znanj v določeni tarifni skupini,
– dosežena nadpovprečna delovna uspešnost,
– inovativnost delavca.
200. člen
Delavec lahko v isti tarifni skupini napreduje za največ 5 plačilnih razredov.
201. člen
O napredovanju oziroma uvrstitvi v višji plačilni razred delavca odloča delodajalec na predlog neposrednega vodje organizacijske enote.
Postopek napredovanja opravlja za vse podjetje praviloma enkrat letno, v izjemnih primerih pa tudi večkrat.
Postopek in način določa delodajalec s splošnim aktom o napredovanju, ki ga sprejme v soglasju s sindikati.
e) Znižanje plačilnega razreda delavca zaradi nižje stopnje strokovne izobrazbe od zahtevane
202. člen
Delodajalec delavcu, ki nima zahtevane stopnje strokovne izobrazbe, zniža osnovni plačilni razred delovnega mesta, in sicer:
– pri odstopanju za eno stopnjo od zahtevane strokovne izobrazbe za 1 plačilni razred,
– pri odstopanju za dve ali več stopenj od zahtevane strokovne izobrazbe pa za 2 plačilna razreda.
f) Določanje plač strokovnjakom
203. člen
Delodajalec lahko s pogodbo o zaposlitvi za izjemne strokovnjake, katerih znanje se je z referencami, ki temeljijo na rezultatih, potrdilo v podjetju ali na trgu, določi tudi višjo plačo, kot je določena s to pogodbo.
g) Ugotavljanje delovne uspešnosti
204. člen
Delodajalec zagotavlja ugotavljanje kolektivne in individualne delovne uspešnosti v skladu z organizacijskim predpisom, ki ga sprejme v soglasju s sindikati.
Merila za delitev se podrobneje opredelijo s posebnim navodilom, ki ga sprejme delodajalec v sodelovanju s sindikati.
205. člen
Delodajalec lahko dodeli enkratni denarni znesek ali drugo obliko gmotne spodbude delavcu, ki pri svojem delu doseže izjemne rezultate ali s svojim ravnanjem prepreči nesrečo v železniškem prometu.
45. Dodatki k osnovni plači in plačila za posebne delovne razmere
a) Dodatek za skupno delovno dobo
206. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu dodatek za vsako leto skupne delovne dobe, vključno z beneficirano dobo, razen dokupljene in posebne zavarovalne dobe, v višini 0,5% osnovne plače delavca. Povečan dodatek za skupno delovno dobo se delavcu obračunava z naslednjim mesecem, ko je dopolnil polno leto skupne delovne dobe.
b) Dodatek za izmensko delo
207. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu dodatek za izmensko delo, in sicer:
– za enakomerno zaporedje izmen 10%
– za izmene z različnimi časi nastopov in različnimi časi konca dela v nepravilnem zaporedju 15%
Delavcem pripada dodatek za celoten čas dela iz prve oziroma druge alinee, če so v razporeditve dela (turnuse) vključene tudi nočne izmene.
Delavcem, ki opravljajo delo v dopoldanskih oziroma popoldanskih izmenah, se za dodatek štejejo ure opravljenega dela od 14. ure dalje v višini iz prve alinee.
Podlaga za obračun je osnovna plača delavca oziroma ustrezna urna postavka.
c) Dodatki in plačila za posebne delovne razmere
208. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu dodatke za delovni čas, ki je za delavce manj ugoden, v temle odstotku od osnove:
– za nočno delo 50%
– za delo preko polnega delovnega časa 30%
– za delo na dela proste dneve po zakonu 50%
– za delo ob nedeljah 50%
– za delo v deljenem delovnem času
• za prekinitev dela do 2 ur 15%
• za prekinitev dela 2 uri in več 20%
Delodajalec zagotavlja delavcu plačilo za posebne delovne razmere v tehle odstotkih od osnove:
– za stalno pripravljenost na domu ob delavnikih 10%
– za stalno pripravljenost na domu ob nedeljah in praznikih 15%
– za dežurstvo (pripravljenost na delovnem mestu) ob delavnikih 60%
– za dežurstvo (pripravljenost na delovnem mestu) ob nedeljah in
praznikih 70%
Dežurstvo stalnih intervencijskih skupin za odpravo izrednih dogodkov se uredi s posebnim navodilom, ki se sprejme v sodelovanju s sindikati.
Za prekinitve dela v izmenah po drugi alinei petega odstavka 106. člena pripada delavcu posebno plačilo v višini:
– za čas prekinitve dela v izmeni ob delavnikih med 6. in 22. uro v višini 20%
– za čas prekinitve dela v izmeni ob delavnikih med 22. in 6. uro naslednjega dne 40%
– za čas prekinitve dela v izmeni na nedeljo oziroma praznik med 6. in 22. uro 30%
– za čas prekinitve dela v izmeni na nedeljo oziroma praznik med 22. in 6. uro naslednjega dne 60%.
Za čas, prebit v obračalni enoti po tretji alinei tretjega odstavka 106. člena, pripada delavcem posebno plačilo v višini 10% ob delavnikih in 15% ob nedeljah in praznikih.
Podlaga za izračun dodatkov in plačil je osnovna plača delavca oziroma ustrezna urna postavka.
Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
209. člen
Za delo v razmerah, pri katerih je delavec občasno izpostavljen posebnim negativnim vplivom okolja in povečani nevarnosti, se obračuna posebni dodatek, ki je opredeljen v prilogi 5 k tej pogodbi.
Delavcu pripadajo posebni dodatki le za čas, ko je delavec dejansko delal v teh razmerah.
Zneski, navedeni v prilogi 5, se valorizirajo v skladu z eskalacijsko lestvico te pogodbe.
46. Nadomestila plače
210. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu nadomestilo plače za:
– državni praznik,
– letni dopust,
– odsotnosti z dela do 7 dni v skladu s 123. členom te pogodbe,
– odsotnosti z dela v skladu s 124., 150., 152., 161., 162. in 178. členom te pogodbe,
– odsotnosti z dela zaradi rednih in izrednih občasnih zdravstvenih pregledov.
a) Nadomestilo plače za čas bolezni
211. člen
Ob bolezni delodajalec zagotavlja delavcu nadomestilo plače v tej višini:
– za nezmožnost za delo zaradi bolezni 90%
– za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 100%
Za porodniški dopust, nego obolelega družinskega člana, presaditev živega tkiva ali organov in krvodajalstvo pa delavcu zagotavlja nadomestilo v skladu s posebnimi predpisi.
b) Nadomestilo plače ob začasnem prenehanju potreb po delu
212. člen
Ob začasnem prenehanju potreb po delu delavca delodajalec zagotavlja delavcu nadomestilo plače v višini 75%, ob- napotitvi delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo pa v višini 90%.
Če je delavcu določen delovni čas krajši kot 36 ur na teden, mu pripada nadomestilo za razliko do polnega delovnega časa.
Če je delavec razporejen na drugo delo, mora biti njegova plača med tako začasno razporeditvijo najmanj za 20% višja od nadomestila plače (delovnega mesta, s katerega je razporejen), ki bi ga delavec dobil, če bi bil poslan na čakanje na delo doma.
c) Nadomestilo plače delavcu, ki mu ni mogoče trajno zagotoviti dela
213. člen
Če delavcu ni mogoče trajno zagotoviti dela v podjetju in mu v zakonsko določenem roku preneha delovno razmerje, mu delodajalec zagotavlja nadomestilo plače v višini 75%.
č) Nadomestilo plače delavcu invalidu, delavcu z zmanjšano delovno zmožnostjo in delavcu, ki ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, določenih s posebnimi predpisi
214. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu s spremenjeno (zmanjšano) delovno zmožnostjo in delavcu, pri katerem je dana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, nadomestilo plače, in sicer:
– za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo v višini 80% oziroma 80% pokojninske osnove, če je to za delavca ugodnejše,
– za čas trajanja prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije 90%.
Če je spremenjena (zmanjšana) delovna zmožnost ali dana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti nastopila zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni, delavcu zagotavlja nadomestilo v višini 100%.
Podlaga za izračun je plača, ki jo je delavec prejel pred spremenjeno (zmanjšano) delovno zmožnostjo oziroma pred nastankom invalidnosti, usklajena z rastjo plač v podjetju.
215. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu invalidu, delavcu z zmanjšano delovno zmožnostjo in delavcu, ki ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev, določenih s posebnimi predpisi, plačo, kakršno je prejemal pred razporeditvijo, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
Delavcu, pri katerem je invalidnost, zmanjšana delovna zmožnost ali neizpolnjevanje zdravstvenih pogojev, določenih s posebnimi predpisi nastala kot posledica bolezni odvisnosti (uživanje psihoaktivnih sredstev in alkoholizem), pripada nadomestilo plače v skladu z zakonom.
216. člen
Delavcu iz 157. člena te pogodbe, za katerega se na predlog sindikata, neposrednega vodje in na podlagi zdravniškega spričevala ugotovi zmanjšana delovna zmožnost (starost, delovna intenzivnost, zahteve tehnološkega procesa), delodajalec zagotavlja plačo, kakršno je prejemal pred razporeditvijo oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
d) Nadomestilo plače delavcu med suspenzom ali priporom
217. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, ki je začasno odstranjen iz podjetja (suspenz), nadomestilo plače v višini 50%,
Če je suspenz neupravičen, pa mu izplača razliko do 100%.
218. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, ki je v priporu, nadomestilo plače, in sicer:
– 50% plače, če preživlja družino,
– 33% plače, če ne preživlja družine.
e) Materialno nadomestilo delavcem med stavko
219. člen
Delavci, ki nimajo zakonsko omejene pravice do stavke, so upravičeni med stavko do nadomestila v višini 90% plače za največ 40 delovnih ur pod temi pogoji:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov,
– da je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih dejavnosti,
– da kršitev kolektivne pogodbe ugotovi organ, pristojen za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti po postopku, ki je določen za arbitražo.
Delodajalec izplača upravičena nadomestila za čas stavke skupaj z obračunom plače v obračunskem mesecu.
Delavcem, ki morajo med stavko zagotavljati opravljanje železniškega prometa in storitev v skladu z zakonom, pripada za čas dejanskega dela normalni obračun plače po določilih te pogodbe.
220. člen
Podlaga za izračun nadomestil iz 210., 211., 212., 213., 217., 218. in 219. člena je plača delavca v preteklem mesecu, povečana z rastjo plač v podjetju.
f) Nadomestilo za inovativno dejavnost
221. člen
Delodajalec zagotavlja delavcem nadomestilo za inovacijo, ki se določi v skladu s pogodbo in s posebnim splošnim aktom, ki ga sprejme v sodelovanju s sindikati.
47. Druga določila o plačah
a) Plača pri razporeditvi na drugo delovno mesto, ki ne ustreza delavčevi izobrazbi
222. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu za čas, ko je zaradi izjemnih razmer začasno razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja izobrazbe, plačo, kakršno je prejemal pred razporeditvijo, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
b) Plača delavca, ki je sporazumno trajno razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja izobrazbe
223. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, čigar delo je postalo trajno nepotrebno in je sporazumno trajno razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva nižja stopnja izobrazbe, plačo po plačilnem razredu, ki je določen za to delovno mesto.
c) Plača profesionalnega sindikalnega delavca
224. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, ki opravlja profesionalno funkcijo sindikalnega zaupnika, plačo, ki je enaka plači, ki jo je prejemal pred začetkom opravljanja funkcije, povečano z rastjo plač v podjetju, in vse druge pravice iz delovnega razmerja.
Ta plača ne more biti nižja od povprečne plače delavcev VI. tarifne skupine v podjetju.
č) Plača pripravnika
225. člen
Delodajalec zagotavlja pripravniku plačo v višini 70% izhodiščne plače, ki je določena za ustrezno tarifno skupino, ter povračilo stroškov v zvezi z delom po tej pogodbi.
Na mentorjev predlog lahko pripravniku poveča plačo do 30%, če ta dosega več kot pričakovano delovno uspešnost.
d) Plačilo učencem in študentom na praksi
226. člen
Delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi plačilo za polni delovni čas v višini:
– za 1. in 2. letnik srednjega izobraževanja 20%
– za 3. in 4. letnik srednjega izobraževanja 30%
– za 1. in 2. letnik višjih in visokih šol 45%
– za 3. in 4. letnik visokih šol 60%
Podlaga za izračun je povprečna plača v podjetju v preteklem mesecu, povečana z rastjo plač v podjetju.
Učencem in študentom na praksi zagotavlja vse dodatke in povračila stroškov v zvezi z delom po tej pogodbi.
Plačilo za prakso in dodatki se ne izključujejo, prav tako se ne izključuje štipendija.
e) Plačilo delavcu, ki usposablja pripravnika oziroma delavca na svojem delovnem mestu
227. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu, ki poleg svojega rednega dela opravlja delo mentorja oziroma inštruktorja delovne prakse, plačilo, in sicer:
– delavcu, ki usposablja pripravnika oziroma delavca na svojem delovnem mestu za samostojno delo, 5% na uro,
– delavcu, ki usposablja pripravnika oziroma delavca na svojem delovnem mestu za samostojno delo v neposrednem železniškem prometu, 15% na uro.
Podlaga za izračun je osnovna plača delavca oziroma ustrezna urna postavka.
48. Plača na podlagi dobička
228. člen
O delitvi dobička, do katerega imajo delavci pravico, odloča delodajalec.
49. Druga plačila
a) Regres za letni dopust
229. člen
Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca junija. Višina regresa za letni dopust znaša 40.000 SIT neto.
Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
b) Jubilejne nagrade
230. člen
Delodajalec izplača delavcu jubilejno nagrado, in sicer:
– za 10 let skupne delovne dobe, vključno z beneficirano delovno dobo 50%
– za 20 let skupne delovne dobe, vključno z beneficirano delovno dobo 75%
– za 30 let skupne delovne dobe, vključno z beneficirano delovno dobo 100%
Osnova za izračun je povprečna neto plača v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle 3 mesece.
Jubilejno nagrado izplača najpozneje do 15. v naslednjem mesecu, ko je delavec izpolnil jubilej.
c) Odpravnina ob upokojitvi
231. člen
Delodajalec izplača delavcu ob upokojitvi odpravnino v višini treh povprečnih neto mesečnih plač v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle 3 mesece oziroma v višini 3 povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle 3 mesece, če je zanj to ugodnejše.
č) Odpravnina delavčevi družini ob smrti delavca
232. člen
Delodajalec izplača delavčevi družini odpravnino ob. smrti delavca v sorazmernem deležu njegove delovne dobe in v skladu s prejšnjim členom te pogodbe.
d) Odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja delavca, čigar delo je trajno nepotrebno
233. člen
Delodajalec izplača odpravnino delavcu, čigar delo je trajno nepotrebno in mu v zakonskem roku preneha delovno razmerje, in sicer v višini 50% njegove povprečne neto mesečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v podjetju. Pravico do odpravnine pridobi delavec po dveh letih dela v podjetju.
Če delavcu zagotovi ustrezno zaposlitev v drugi organizaciji oziroma delodajalcu ali mu financira dokup zavarovalne dobe, ni obvezen do izplačila odpravnine po tem členu.
e) Solidarnostne pomoči
234. člen
Delodajalec izplača delavcu oziroma njegovi družini enkratno solidarnostno pomoč v višini ene povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v tehle primerih:
– smrt ožjega družinskega člana,
– težja invalidnost,
– daljša bolezen delavca,
– elementarne nesreče ali požari.
Delodajalec ob smrti delavca njegovi družini izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Ob smrti delavca zaradi nesreče pri delu pa njegovi družini izplača solidarnostno pomoč v višini treh povprečnih neto plač v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, vsakemu vzdrževanemu otroku delavca pa enkratno pomoč v višini 50% povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Merila za izplačilo solidarnostnih pomoči iz prvega odstavka tega člena se določijo s posebnim navodilom v soglasju s sindikati.
50. Povračilo stroškov v zvezi z delom
a) Prehrana med delom
235. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu povračilo stroškov za prehrano med delom v višini 6.000 SIT neto mesečno (za mesec januar 1994), valoriziranih v skladu z eskalacijsko klavzulo te pogodbe.
Način obračuna se določi s posebnim navodilom, ki se sprejme v sodelovanju s sindikati.
Povračilo stroškov za prehrano izplača tudi delavcu, ki dela najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniku, učencu in študentu na praksi in delavcu, ki opravlja profesionalno funkcijo v organih podjetja in sindikatu.
Dnevnica in povračilo stroškov za prehrano med delom se izključujeta.
b) Prevoz na delo in z dela
236. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu brezplačni prevoz na delo in z dela z vlakom.
Delavcu, ki nima možnosti potovanja z vlakom, zagotovi povračilo dejanskih stroškov, ki jih je ta imel s prevozom na delo in z dela z drugimi javnimi prevoznimi sredstvi.
Delavcu, ki nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi in za to uporablja lastna, izplača povračilo v višini 10% od cene super bencina v Republiki Sloveniji za vsak prevoženi kilometer.
c) Službena potovanja po domovini in tujini
237. člen
Za službena potovanja po domovini in tujini delodajalec delavcu zagotavlja povrnitev stroškov prevoza in prenočevanja po predloženih računih, razen za hotele višje od A-kategorije, za prehrano pa dnevnico v skladu s to pogodbo.
Delavcu pripada dnevnica v višini:
– za službena potovanja nad 12 ur: cela dnevnica,
– za službena potovanja od 8 do 12 ur: 51% cele dnevnice,
– za službena potovanja s trajanjem več kot 6 in manj kot 8 ur ter ob pogoju, da se je potovanje začelo dve uri pred začetkom delovnega časa ali končalo dve uri po preteku delovnega časa: 37% cele dnevnice.
Pri tem upošteva celo dnevnico, ki znaša 2.745 SIT (za mesec januar 1994), valorizirano v skladu z eskalacijsko klavzulo te pogodbe.
Za službena potovanja v tujino delavcu povrne stroške v skladu s splošnim aktom.
č) Terenski dodatek
238. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu terenski dodatek za delo na terenu, če se delo opravlja" zunaj kraja stalne delovne razporeditve in njegovega stalnega oziroma začasnega bivališča.
Za delo na terenu se štejejo:
– gradbena, montažna in vzdrževalna dela,
– nadzorna in strokovna operativna terenska dela,
– dela izvršilnega železniškega osebja ob nadomeščanju ali pomoči v drugih organizacijskih enotah,
– dela na vožnji vlakov v železniškem prometu,
– dela na vožnji v cestnem prometu.
Podrobnejše opredelitve terenskega dodatka se uredijo s posebnim navodilom, ki se sprejme v sodelovanju s sindikati.
Dnevni znesek povračila stroškov za delo na terenu znaša:
– 16% cele dnevnice, če traja delo od 4 do 8 ur,
– 22% cele dnevnice, če traja delo od 8 do 12 ur,
– 28% cele dnevnice, če traja delo več kot 12 ur. Vlakovnemu osebju in drugim delavcem na vlaku ter delavcem na vožnji v cestnem tovornem prometu zagotavlja terenski dodatek v višini 2,3% cele dnevnice na uro, vendar največ 28% cele dnevnice dnevno.
Terenski dodatek, dnevnice in povračilo za ločeno življenje se medsebojno izključujejo.
d) Ločeno življenje
239. člen
Delodajalec izplača delavcu, ki je v skladu s potrebami in v interesu podjetja začasno razporejen na delo zunaj kraja stalnega bivališča svoje družine, nadomestilo za ločeno življenje, ki mesečno znaša:
– če podjetje organizira in v celoti krije stroške nastanitve 13,5%
– če podjetje organizira in deloma krije stroške nastanitve, 17%,
– če podjetje ne organizira nastanitve, vendar deloma krije stroške, 21%,,
– če podjetje niti ne organizira niti ne krije stroškov nastanitve 40% povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije v preteklih 3 mesecih.
Nadomestilo za ločeno življenje in terenski dodatek se izključujeta. Ko delavec prejema nadomestilo zaradi odsotnosti z dela, ta pravica miruje.
e) Kilometrina
240. člen
Delodajalec povrne delavcu stroške za uporabo lastnega vozila na službenih potovanjih in pri opravljanju svojega dela, če je to prej odobril, v višini 30% cene super bencina v Republiki Sloveniji za prevoženi kilometer.
51. Izplačilo plač
241. člen
Delodajalec izplača plače delavcem v denarni obliki najpozneje do 15. v tekočem mesecu za pretekli mesec. Na pobudo sindikatov jih izplača v dveh delih.
D) PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
242. člen
Če delodajalec spremeni posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja tako, da so za delavce strožji, se za delavce, ki so jih izpolnjevali pred spremembo, šteje, da izpolnjujejo te spremenjene pogoje.
Če pa jih spremeni tako, da so manj zahtevni, potem delavce, ki so izpolnjevali zahtevane pogoje, razporedi v skladu s stopnjo izobrazbe, ki jo dejansko izpolnjujejo.
243. člen
Posebnosti specifičnih nosilnih poklicev v dejavnosti železniškega prometa delodajalec uredi s posebno pogodbo, ki jo podpiše posamezni sindikat.
244. člen
Delodajalec se zavezuje, da bo ob spremenjenih delovnih razmerah in spremembi v tehnologiji skupaj s sindikati tekoče preverjal vrednotenje zahtevnosti delovnih mest v skladu s sprejeto metodologijo.
Med veljavnostjo tarifnega dela te kolektivne pogodbe delodajalec ne bo znižal sprejetih količnikov plačilnih razredov delovnih mest, razen če bo z zakonom določeno drugače.
245. člen
Veljavnost 193. člena, ki je določena v 4. členu te pogodbe, se nanaša na preverjanje doseženih poslovnih rezultatov podjetja za prvo polletje, na njihovi podlagi pa se presodi o možnem popravku izhodiščne plače.
246. člen
Če bo s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo in v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti uveljavljena enotna eskalacijska lestvica, ki bo zavezujoča za vse podpisnike panožnih pogodb in bo drugačna od določene v 193. členu te pogodbe, se eskalacijska lestvica iz te pogodbe ne uporablja.
247. člen
Delodajalec bo v prehodnem obdobju do sprejema novega splošnega akta o napredovanju delavcev pri napredovanju delavcev uveljavljal obstoječi organizacijski predpis o napredovanju, sprejet 17. 12. 1991, s tem da se število plačilnih razredov preračuna na novo 5% progresivno lestvico.
248. člen
Za pravice in obveznosti delavcev in delodajalca, ki jih ta pogodba ne ureja, se uporabljajo zakonski predpisi in splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo.
249. člen
Delodajalec je dolžan že sprejete splošne akte uskladiti z določbami te kolektivne pogodbe do 31. 12. 1994.
Splošne akte in navodila iz te pogodbe je dolžan sprejeti najkasneje v treh mesecih po podpisu te pogodbe.
Do uskladitve teh aktov se uporabljajo do zdaj veljavni splošni akti, če niso v nasprotju s to pogodbo.
Določbe te pogodbe o razporejanju delovnega časa se začnejo uporabljati najkasneje z uveljavitvijo voznega reda za obdobje 1994/1995.
250. člen
Arbitražni svet, imenovan 23. 6. 1993, v nespremenjeni sestavi deluje še naprej kot stalen organ, člane organa za razlago te kolektivne pogodbe pa stranki imenujeta v 30 dneh po podpisu te pogodbe.
251. člen
Ta kolektivna pogodba začne veljati naslednji dan po podpisu obeh pogodbenic in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnih objavah Slovenskih železnic.
Ta pogodba se uporablja od 1. 1. 1994.
Republika Slovenija
Ministrstvo za promet in zveze
Igor Umek l. r.
Sindikat strojevodij
Slovenije
Slavko Kmetič l. r.
Neodvisni sindikat vlakovnih
odpravnikov Slovenije
Franc Pavlič l. r.
Sindikat delavcev
železniške dejavnosti
Slovenije
Cveto Zrimšek l. r.
Sindikat transportne dejavnosti
Slovenskih železnic
mil Regancin l. r.
Samostojni sindikat
vlakospremno postajnega osebja
Slovenskih železnic
Bego Pašič l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 12. 10. 1994 pod zap. št. 51 in št. spisa 121-03-034/94-07.
PRILOGA 1
DELOVNA MESTA, NA KATERIH SE
OBRAČUNAVA ČAS ZA PRIMOPREDAJO
SLUŽBE
------------------------------------------------------------
1. Operativni pomočnik šefa postaje 15 min
2. Vlakovni odpravniki
– na postajah I. in II. ranga 15 min
– na postajah III. in IV. ranga 10 min
3. Premikalni vodja 10 min
4. Nadzorni vodja premika 10 min
5. Nadzornik vleke 15 min
6. Nadzornik preglednikov vagonov 10 min
7. Preglednik vagonov 10 min
8. Starejši dispečer I – starejši 10 min
9. Vlakovni dispečer II – vlakovni 10 min
10. Dispečer I – na telekomandi 10 min
11. Glavni dispečer I – prometni 10 min
12. Glavni vagonski dispečer II – vagonski 10 min
13. Glavni dispečer I – strojni 10 min
14. Stikalničar 10 min
------------------------------------------------------------
PRILOGA 2
ŠTEVILO DNI DODATNEGA DOPUSTA
ZARADI POSLABŠANIH DELOVNIH
RAZMER IN POVEČANIH FIZIČNIH NAPOROV
-----------------------------------------------------------------------
Šifra Delovno meslo Število dni
dodatnega
dopusta
-----------------------------------------------------------------------
10101 Snažilka 1
10200 Pomožni delavec III. 3
10300 Pomožni delavec II. 3
10400 Pomožni delavec I. 4
20100 Priučeni poklicni delavec III. 2
20200 Priučeni poklicni delavec II. 3
20300 Priučeni poklicni delavec I. 4
20400 Kurir II. 1
20500 Kurir I. 1
20601 Urejevalec zavor in parne kurjave 3
20700 Voznik viličarja 2
20800 Progovni čuvaj II. 3
20900 Progovni čuvaj I. 3
21001 Progar 4
30101 Administrator III. 1
30200 KV delavec ozkega profila III. 1
30300 KV delavec ozkega profila II. 3
30400 KV delavec ozkega profila I. 3
30601 Skladiščnik 1
30700 Kretnik II. 2
30800 Kretnik I. 3
30901 Vlakovni mariipulant 2
31101 Premikač 4
31201 Nadzorni kretnik 1
31301 Vodja premika 3
40300 KV delavec II. 1
40400 KV delavec I. 3
40701 Kurjač visokotlačnih kotlov 1
41000 Prometni odpravnik 1
41100 Odpravnik vagonov 1
41201 Transportni skladiščnik 2
41300 Vzdrž. žel. naprav in tir. voz. III. 2
41400 Vzdrz. žel. naprav in tir. voz. II. 2
41500 Vzdrž. žel. naprav in tir. voz. I. 3
41701 Sprevodnik 2
41801 Prometno-transportni odpravnik 1
41900 Voznik osebnega avt.-mehanik 1
42001 Žerjavovodja 2
42101 Nadzorni vodja premika 1
42200 Vlakovodja II. 2
42300 Vlakovodja I. 3
42400 Strojnik težke prog.mehan. 3
42600 Voznik tovornjaka 2
42701 Stikalničar II. 1
42801 Voznik težke mehanizacije 2
42901 Voznik motornih prog. vozil 3
43001 Strojevodja II. 3
43101 Voznik avtobusa 2
43201 Pomočnik strojevodje 2
43501 Elektromehanik SV 2
43601 Elektromehanik TK 2
43701 Vzdrževalec SV I. 2
43801 Vzdrževalec TK I. 2
43901 Skupinovodja SV 2
44001 Skupinovodja TK 2
51101 Programer II. 1
51201 Projektant III. 1
51401 Koordinator inštruktor 1
51601 Geodet II. 1
51701 Vodja vlaka 1
51800 Delovodja II. 1
51900 Delovodja I. 1
52000 Tehnik-vzdrž. v žel. oper. II. 1
52100 Reklamant 1
52201 Vlakovni odpravnik I. 1
52301 Vlakovni odpravnik II. 1
52401 Vlakovni odpravnik III. 1
52501 Vlakovni odpravnik IV. 1
52601 Preglednik vagonov 3
52701 Nadzornik vleke 1
52801 Nadzornik pregl. vagonov 1
52901 Kontr.prevzemni delavec II. 1
53101 Strojevodja 3
53200 Pomočnik vodje OE II. 1
53401 Inštruktor strojevodij 1
53501 Oper. pomoč. šefa postaje I. 2
54100 Tehnik-vzdrž. v žel. oper. I. 2
54201 Stikalničar I. 2
54301 Revizor 1
54801 Delovodja SV 1
54901 Delovodja TK 1
60500 Tehnični referent.II/3 1
60600 Tehnični referent II/2 1
60700 Tehnični referent II/I 1
60901 Organizator AOP II. 1
61000 Programer I. 1
61301 Tehnolog II. 1
61401 Geodet I. 1
61701 Kontrolno prevzemni delavec I. 1
62201 Preiskovalec izred.dogodkov 1
62301 Pomočnik vodje OE I. 1
62701 Namestnik šefa postaje 1
63201 Varnostni inženir II. 1
63401 Strokovni učitelj 1
70800 Organizator AOP I. 1
70901 Projektanti. 1
71400 Tehnologi. 1
71701 Varnostni inženir I. 1
72600 Inšpektor za pr. in teh. dej. 1
-----------------------------------------------------------------------
PRILOGA 3
DELOVNA MESTA, NA KATERIH JE OPREDELJEN FUNKCIJSKI DODATEK
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|Zap. |Šifra |Naziv delovnega mesta |Funkc. |Naziv |Opredelitev |
|št. |DM | |dod. |funkcije |funkc. dod. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|1. |31201 |Nadzorni kretnik |2 |nadzornik |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|2. |31302 |Vodja premika |2 |vodja skup. |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|3. |41201 |Transp. sklad. |1 |skupinovodja |individualno |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|4. |41302 |Vzdrž.žel.napr.III |1 |skupinovodja |individualno |
| |do |(vsa del. mesta) | | | |
| |41306 | | | | |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|5. |41308 |-vodja prog.del |2 |skupinovodja |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|6. |41402 |Vzdrž.žel.napr. II |2 |skupinovodja |individualno |
| |do |(vsa del.mesta) | | | |
| |41405 | | | | |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|7. |41503 |Vzdrž.žel.napr.I (VM, |2 |skupinovodja |individualno |
| |41504 |EI) | | | |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|8. |42101 |Nadz. vodja premika |2 |vodja |programsko za |
| | | | |skupine |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|9. |42202 |Vlakovodja II | |vodja |programsko za |
| | | | |skupine |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|10. |42302 |Vlakovod. nabir. vl. | |vodja |programsko za |
| | | | |skupine |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|11. |43901 |Skupinovodja SV | |skupinovodja |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|12. |44001 |Skupinovodja TK | |skupinovodja |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|13. |51802 |Delovodja II | |delovodja |programsko za |
| |do | | | |vse razp.del. |
| |51804 | | | | |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|14. |51902 |Delovodja I | |delovodja |programsko za |
| |do | | | |vse razp.del. |
| |51913 | | | | |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|15. |52701 |Nadzorn. vleke |1do 2 |nadzornik |individualno |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|16. |52801 |Nadzor. voz. pregl. | |nadzornik |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|17. |53203 |Op. pom. šefa p. II | |oper. pomoč. |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|18. |53204 |-za TKP/ŽAP | |oper. pomoč. |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|19. |53205 |-za vagonsko sl. | |opr. pomoč. |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|20. |53401 |Inštruktor stroj. | |inštruktor |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|21. |53501 |Oper. pom. šefa p. I | |oper. pomoč. |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|22. |54801 |Delovodja SV | |delovodja |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
|23. |54901 |Delovodja TK | |delovodja |programsko za |
| | | | | |vse razp.del. |
+-----+-------+-----------------------+-------+-------------+----------------+
RAZVRSTITEV DELOVNIH MEST PO TARIFNIH SKUPINAH
I. tarifna skupina
V prvo tarifno skupino se razvrščajo delovna mesta, za katera sta potrebna
osnovna šola in krajše usposabljanje za opravljanje del in nalog.
Tipična delovna mesta so:
1. Pomožni delavec III – čistilec okolja
2. Pomožni delavec II – skladiščni delavec
3. Pomožni delavec I – čistilec kretnic
4. Pomožni delavec I – transportni delavec
II. tarifna skupina
V drugo tarifno skupino se razvrščajo delovna mesta, za katera sta potrebna
osnovna šola in usposabljanje po programih II. stopnje zahtevnosti ali
izobraževanja po skrajšanih vzgojno-izobraževalnih programih.
Tipična delovna mesta so:
1. Priučeni poklicni delavec III – garderober
2. Priučeni poklicni delavec II – prodajalec voznih kart
3. Priučeni poklicni delavec I – kovinarski delavec
4. Urejevalec zavor in- parne kurjave
5. Progovni čuvaj II – čuvaj potnega prehoda
6. Progovni čuvaj I – čuvaj obhodnik
7. Progovni delavec.
III. tarifna skupina
V tretjo tarifno skupino se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebno
izobraževanje po dveletnih vzgojno-izobraževalnih programih.
Tipična delovna mesta so:
1. KV-delavec ozkega profila I – termitni varilec
2. Kretnik I – kretnik I
3. Premikač
4. Nadzorni kretnik
5. Vodja premika.
IV. tarifna skupina
V četrto tarifno skupino se razvrščajo delovna mesta, za katera je potrebno
izobraževanje po triletnih vzgojno-izobraževalnih programih.
Tipična delovna mesta so:
1. Administrator II – administrator II
2. KV delavec I – ključavničar
3. Vzdrževalec žel. vozil in tirnih naprav I – vozne mreže
4. Elektromehanik SV
5. Sprevodnik
6. Nadzorni vodja premika
7. Vlakovodja I – nabiralnih vlakov
8. Transportni skladiščnik
9. Voznik motornih progovnih vozil
10. Pomočnik strojevodje
11. Strojevodja za premik.
V. tarifna skupina
V peto tarifno skupino se razvrščajo delovna mesta za katera je potrebno
izobraževanje po štiriletnih vzgojno-izobraževalnih programih.
Tipična delovna mesta so:
1. Referent III/4 – statistik v sekciji
2. Referent III/2 – knjigovodja kontist
3. Tehnični referent III/l – za investicije in tekoče vzdrževanje
4. Reklamant
5. Transportni komercialist
6. Vodja vlaka
7. Delovodja I – progovnih del
8. Strojevodja
9. Preglednik vagonov
10. Vlakovni odpravnik I
11. Vodja OE II – vodja nadzorništva v SVP
12. Pomočnik vodje OE II – operativni pomočnik šefa postaje II
13. Šef postaje II
VI. tarifna skupina
V šesto tarifno skupino se razvrščajo delovna mesta; za katera je potrebno
izobraževanje po vzgojno-izobraževalnih programih za pridobitev višje
izobrazbe.
Tipična delovna mesta so:
1. Referent II/3 – za kadrovske posle
2. Referent II/l – za tarife in tarifne predpise
3. Tehnični referent II/l – za spodnji ustroj
4. Prodajni predstavnik II – za tovorni promet
5. Tehnolog II
6. Vodja odseka II/2 – za knjigovodstvo obveznosti
7. Vodja OE 1/2 – vodja tehnično vagonske operative
8. Pomočnik vodje OE I
9. Glavni dispečer I – prometni
10. Varnostni inženir II
11. Strokovni učitelj
12. Šef postaje I
13. Šef vozlišča.
VII. tarifna skupina
V sedmo tarifno skupino se razvrščajo delovna mesta, za katera je potrebno
izobraževanje po vzgojno-izobraževalnih programih za pridobitev visoke
izobrazbe.
Tipična delovna mesta so:
1. Referent 1/3 – za socialno delo
2. Referent I/l – za prodajo na tujem trgu
3. Tehnični referent 1/2 – za progovne SV-naprave
4. Prodajni predstavnik I – za tovorni promet
5. Sekretar I
6. Inšpektor za finance – inšpektor za finance, revizor
7. Inšpektor za prometno in tehnično dejavnost – za SVTK
8. Samostojni referent – za delovno pravo
9. Tehnolog I – za" potniški promet
10. Sistemski inženir analitik – za sistemsko programsko podporo
11. Glavni inženir – za EE naprave
12. Vodja tehnične operative – za ENP
13. Vodja odseka I/l – za operativo TVD
14. Vodja oddelka 1/2 – za finančno knjigovodstvo
15. Šef sekcije I
16. Šef službe I – za organizacijo prometa.
VIII. tarifna skupina
V osmo tarifno skupino se razvrščajo delovna mesta, za katera je potrebna
visoka strokovna izobrazba z magistrskim ali specialističnim izpitom. Tipično
delovno mesto je:
Raziskovalec specialist
IX. tarifna skupina
V deveto tarifno skupino se razvrščajo delovna mesta, za katera je potreben
doktorat znanosti.
Tipično delovno mesto je:
Vodilni raziskovalec.
PRILOGA 5
POSEBNI DODATKI
1. Posebni dodatek za vpoklic na intervencijo za vsak
vpoklic: 500 SIT
Delavcem, ki so v pripravljenosti na domu, pripada
posebni dodatek za vsak poziv, ko so iz pripravljenosti
na domu dejansko odšli na intervencijo in opravili
delovno nalogo. Navedeni posebni dodatek pripada tudi
delavcem, ki niso v pripravljenosti na domu, pa jih je ob
večjih izrednih dogodkih ali okvarah delodajalec pozval
na delo in so se temu pozivu odzvali.
2. Posebni dodatki za težje delovne razmere, ki se
obračunavajo le za dejansko opravljene ure dela pod
navedenimi pogoji:
– za delo v predorih, daljših od 100 m, v višini 40 SIT na uro;
– za delo na stebrih, lestvah in prostozračnih
konstrukcijah, v višini nad 5 m 30 SIT na uro;
– za delo pri vzdrževanju EAN-naprav in palisad na težko
dostopnem terenu in z velikim nagibom 20 SIT na uro;
– za varjenje v notranjosti cistern, rezervoarjev ipd. 20 SIT na uro;
– za delo pri zunanjih temperaturah pod – 15° C 30 SIT na uro;
– za povečano nevarnost pri opravljanju del premikača 30 SIT na uro.
Vsi denarni zneski v navedeni prilogi so določeni v bruto
zneskih.
