Na podlagi določb stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94), zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92), pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do socialnega stanovanja v najem (Uradni list RS, št. 18/92) in 178. člena statuta občine Tržič (UVG, št. 17/83) je Izvršni svet Skupščine občine Tržič na 85. seji, dne 25. 10. 1994 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih in merilih ter postopku za uveljavljanje pravice do dodelitve socialnega stanovanja v najem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se urejajo pogoji, merila in postopek za Uveljavljanje pravice do dodelitve socialnega stanovanja v najem v občini Tržič.
II. POGOJI ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO PRIDOBITVE SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM
2. člen
Do dodelitve socialnega stanovanja v najem so upravičeni državljani Republike Slovenije, katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega varstva, to je, če mesečni dohodek na družinskega člana ne presega višine, ki znaša:
– za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% od zadnje znane bruto povprečne plače v državi;
– za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34% od zadnje znane bruto povprečne plače v državi;
– za otroke od 15. leta starosti do konca rednega šolanja 42% od zadnje znane bruto povprečne plače v državi;
– za odrasle osebe 52% od zadnje znane bruto povprečne plače v državi.
V dohodek se štejejo dediščine, darila in vsi dohodki ter prejemki prosilca in njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem, ki so viri dohodnine, kakor tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen: dodatka za pomoč in postrežbo, prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini, otroškega dodatka in družbenih pomoči otrokom, štipendije, dohodkov od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo po prvem odstavku 16. čl. zakona o socialnem varstvu in jih pridobijo zunaj kriterijev redne zaposlitve.
V dohodek iz prejšnjega odstavka se štejejo vsi dohodki, ki jih je prosilec in njegov ožji družinski član, za katerega se rešuje stanovanjski problem, pridobil v zadnjih treh mesecih ali v krajšem času pred vložitvijo vloge za dodelitev socialnega stanovanja v najem.
Dediščine in darila ter drugi enkratni prejemki (odškodnine, odpravnine, nagrade ipd.) se v letu, ko so izplačani, štejejo v dohodek tako, da se za vsak prejemek upošteva sorazmerni delež.
Pri ugotavljanju dohodka se odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje v dohodek v skladu z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.
Pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana se ne upoštevajo družinski člani, ki so v institucionalnem varstvu in so v celoti oproščeni plačila storitev.
3. člen
Upravičenci do dodelitve socialnega stanovanja v najem so prosilci, ki poleg določil iz 2. člena tega pravilnika izpolnjujejo še naslednje:
A) Splošne pogoje
1. da imajo prosilec in njegovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjski problem, državljanstvo Republike Slovenije;
2. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno ali začasno prebivajo in za katere se rešuje stanovanjski problem, ni najemnik oziroma lastnik stanovanja, oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja;
3. da imajo prosilec in njegovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjski problem, stalno prebivališče v občini Tržič in na stalnem oziroma začasnem naslovu, kjer se točkujejo stanovanjske razmere, tudi resnično prebivajo;
4. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno ali začasno prebiva in za katerega se rešuje stanovanjski problem, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine in o tem poda pisno izjavo;
5. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem, ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja, ki jo za izračun posojil priznava stanovanjski sklad RS.
B) Posebne pogoje
1. da ni bil prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem, lastnik stanovanja, pa ga je odtujil;
2. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem, ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji v obdobju zadnjih dveh let pred objavo razpisa;
3. da prosilec in njegovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjski problem, niso vrnili izpraznjeno ali zamenjali primerno stanovanje in zato prejeli 30% od vrednosti stanovanja oziroma od razlike med vrednostima stanovanj;
4. da prosilec – lastnik neprimernega stanovanja, ki pridobi socialno stanovanje v najem, svoje zasebno stanovanje da na razpolago občini Tržič, ki zasebno stanovanje lahko odda v najem za toliko časa, kolikor časa upravičenec-lastnik neprimernega stanovanja zaseda katerokoli stanovanje, ki je v lasti občine Tržič.
4. člen
Za ožje družinske člane se štejejo:
– zakonec prosilca oziroma njegov partner v izvenzakonski skupnosti, ki je roditelj otroka prosilca ali oseba, s katero prosilec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, nepretrgoma najmanj 1 leto pred objavo razpisa,
– njuni otroci oziroma posvojenci,
– njuni starši in posvojitelji
– osebe, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati.
5. člen
Prosilci dokazujejo upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem z naslednjimi podatki in dokazili:
– potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije za prosilca in ožje družinske člane, za katere se rešuje stanovanjski problem;
– potrdilom o stalnem in morebitnem začasnem bivališču prosilca in ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem;
– potrdilom o številu družinskih članov oziroma članov gospodinjstva;
– potrdilom oziroma podatki o vseh denarnih prejemkih prosilca in ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem za tekoče razdobje zadnjega trimesečja ali pa tudi krajše razdobje oziroma za tekoče leto v primeru enkratnih prejemkov iz 2. člena tega pravilnika;
– potrdilom oziroma podatki o premoženjskem stanju, skladno s predpisi s področja socialnega varstva, oziroma dohodku od tega premoženja;
– najemno oziroma podnajemno pogodbo;
– podatki o stanovanjskih razmerah, v katerih živijo;
– drugimi z razpisom zahtevanimi dokazili, ki izkazujejo gmotne in socialno-zdravstvene razmere.
III. MERILA ZA DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM INTOČKOVNIK ZA NJIHOVO VREDNOTENJE
6. člen
Merila, ki vplivajo na obseg in časovno prednost pri pridobitvi socialnega stanovanja v najem, se nanašajo na:
– stanovanjske razmere,
– število ožjih družinskih članov, ki živijo s prosilcem,
– socialne razmere,
– zdravstveno stanje,
– posebne okoliščine, glede na razmere v občini -čas stalnega bivanja v občini Tržič do objave razpisa.
7. člen
Pri razreševanju vlog za pridobitev socialnega stanovanja v najem imajo prednost:
– družine z več otroki,
– družine z manjšim številom zaposlenih,
– mlade družine,
– invalidi in družine z invalidnim članom.
8. člen
Stanovanjske razmere, v katerih živijo prosilec in njegovi ožji družinski člani se ocenjujejo glede na:
1. Stanovanjski status:
– prosilec je brez stanovanja 150
– prosilec stanuje z (družino) pri starših ali sorodnikih 150
– prosilec stanuje v samskem domu ali je podnajemnik ali najemnik
za določen čas 150
Prosilec, ki dokazuje, da je brez stanovanja, mora ob vložitvi vloge za dodelitev socialnega stanovanja v najem imeti že pravnomočno, sodno odpoved stanovanja, ki ga v vlogi navaja kot naslov bivanja in na katerem se izvede točkovanje stanovanjskih razmer.
2. Kvaliteto bivanja:
– bivanje v stanovanju nižje kategorije, provizoriju ali baraki 120
– bivanje v vlažnem ali mračnem kletnem stanovanju, kjer je kota
bivalnega prostora vsaj 1,20 m pod nivojem terena 80
– bivanje v vlažnem ali mračnem podstrešnem stanovanju, kjer ima
vsaj 50% stanovanjskih površin poševen strop 60
– bivanje v vlažnem in mračnem stanovanju 20
Prosilec, ki je točkovan po drugi ali tretji alinei, ne more biti točkovan po četrti alinei.
3. Stanovanjsko površino:
– do 4 m2 na družinskega člana 120
– nad 4 m2 do 8 m2 na družinskega člana 80
– nad 8 m2 do 12 m2 na družinskega člana 60
– nad 12 m2 do 16 m2 na družinskega člana 20
4. Neprimernost stanovanja: (stanovanje brez posameznih delov oziroma souporaba posameznih delov stanovanja)
– stanovanje brez kuhinje 40
– stanovanje brez sanitarnih prostorov-WC 30
– stanovanje brez kopalnice 20
– stanovanje s souporabo kuhinje 20
– stanovanje s souporabo sanitarnih prostorov ali s sanitarnimi
prostori izven stanovanja 20
Kriterij "stanovanje brez kuhinje" se točkuje, če stanovanjska enota izven sanitarnih prostorov nima priključkov za vodo, odtok in elektriko za gospodinjstvo.
Točkovanji po drugi in tretji alinei se medsebojno izključujeta.
Souporaba kuhinje in sanitarnih prostorov se točkuje, kadar souporabniki niso člani skupnega gospodinjstva.
5. Funkcionalnost stanovanja:
– stanovanje z arhitektonskimi ovirami, če gre za invalida, ki je
gibalno oviran 50
– stanovanje z vhodom neposredno z dvorišča v bivalne prostore 20
– stanovanje z nestandardno visokimi stropovi – nad 3 m in pod 2,2 m 10
9. člen
Število ožjih družinskih članov, ki živijo s prosilcem oziroma za katere se rešuje stanovanjski problem, se kot merilo za dodelitev socialnega stanovanja v najem upošteva tako, da se vrednoti:
– družina z dvema ali več mladoletnimi otroci 60
– družina z družinskim članom iz 6. čl. stan. zakona, starim nad 65 let 30
10. člen
Pri ocenjevanju socialnih razmer prosilca za dodelitev socialnega stanovanja v najem, se vrednoti:
– ločeno življenje roditeljev in mladoletnih otrok, zaradi
neprimernih stanovanjskih razmer 60
– status roditelja, ki živi sam z mladoletnim otrokom in tudi skrbi
za njegovo vzgojo in varstvo (samohranilec) 40
– ločeno življenje roditeljev, zaradi neprimernih stanovanjskih
razmer 40
– status prosilca z družinskim članom, za katerega je po predpisih o
zaposlovanju ocenjeno, da je nezaposljiv 30
Ločeno življenje roditeljev se točkuje, če roditelja ne živita v skupnem gospodinjstvu, niti skupaj na začasnem naslovu. V tem primeru se točkujejo stanovanjske razmere na naslovu prosilca in drug roditelj oziroma otrok, če ne živi s prosilcem, ni upoštevan pri točkovanju kriterija "stanovanjska površina".
Status prosilca z nezaposljivim družinskim članom se dokazuje z odločbo.
11. člen
Pri ocenjevanju zdravstvenih razmer prosilca oziroma njegovega ožjega družinskega člana, za katerega se rešuje stanovanjski problem, se upošteva:
– trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami 80
– trajna obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami 60
Trajno obolenje se dokazuje z izvidom zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, za mladoletne otroke pa z izvidom lečečega zdravnika; ali so trajnemu obolenju vzrok neprimerne stanovanjske razmere, ugotovi komisija ob točkovanju.
12. člen
Pri ocenjevanju posebnih okoliščin, glede na razmere v občini Tržič, se točkuje čas stalnega bivanja prosilca v občini Tržič, ki se upošteva do dneva objave razpisa:
– do 5 let = 0 točk
– nad 5 do 10 let = 25 točk
– nad 10 do 15 let = 50 točk
– nad 15 do 20 let = 75 točk
– nad 20 do 25 let = 125 točk
– nad 25 let = 150 točk
13. člen
Pri dodeljevanju socialnih stanovanj v najem imajo prednost naslednje kategorije prosilcev, ki se jim prizna dodatno število točk:
– družina, v kateri roditelja nista starejša od 30 let-mlada
družina 80
– družina, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko
duševno ali težko telesno motnjo, ugotovljeno pri pristojni
komisiji 60
– invalidnost, zaradi katere je prosilec ali odrasli družinski član
nesposoben za samostojno življenje in delo in je ugotovljena z
izvidom in mnenjem pristojne komisije 50
14. člen
V primeru, ko imata dva ali več prosilcev z istim številom ožjih družinskih članov enako število zbranih točk, ima prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja v najem po sledečem vrstnem redu prosilec:
– ki ima daljši čas stalnega bivanja v občini Tržič,
– ki ima večje število otrok,
– ki ima nižji dohodek na družinskega člana.
IV. NORMATIVI IN STANDARDI ZA SOCIALNA STANOVANJA
15. člen
Do uveljavitve normativov in standardov iz 11. člena stanovanjskega zakona, se pri dodelitvi socialnih stanovanj v najem uporabljajo naslednji površinski normativi:
Glede na število družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem, se upravičencu dodeli v najem socialno stanovanje naslednje površine:
-------------------------------------------------------------------------------
Št. druž. Stanovanjska površina Vrsta stanovanja
članov s pomož. stan. prostori
-------------------------------------------------------------------------------
1 do 25 m2 soba ali garsonjera
2 nad 25 do 35 m2 garsonjera ali enosobno
3 nad 35 do 45 m2 enosobno, enoinpolsobno ali dvosobno
4 nad 45 do 56 m2 enosobno, enoinpolsobno, dvosobno ali
dvoinpolsobno
5 in več nad 56 do 70 m2 dvosobno, dvoinpolsobno, članov trisobno
ali večsobno
-------------------------------------------------------------------------------
Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča za 5 m2.
16. člen
Odstop navzgor od površinskih normativov, opredeljenih v prejšnjem členu je možen v primeru:
– če se upravičencu dodeli starejše stanovanje, zgrajeno pred letom 1950 in sicer največ za 10 m2;
– če to zahtevajo družinske in socialno-zdravstvene razmere kot npr. tri generacije v družini, težja invalidnost, težja bolezen, ki terja trajno nego in podobno.
O odstopanju od površinskih normativov iz razlogov navedenih v drugi alinei odloča občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, upoštevaje predhodno mnenje pristojnega organa v občini.
17. člen
Od površinskih normativov iz 15. člena tega pravilnika se lahko pri dodeljevanju socialnih stanovanj odstopa navzdol v primeru, če se upravičenec, ki mu je tako stanovanje ponujeno, s tem strinja in poda pisno izjavo o strinjanju z razpoložljivim stanovanjem.
V. OBLIKOVANJE OBČINSKE LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM
18. člen
Občina na podlagi občinskega stanovanjskega programa praviloma enkrat letno, glede na število razpoložljivih stanovanj, objavi v sredstvih javnega obveščanja javni razpis za dodelitev socialnih stanovanj v najem.
19. člen
Razpis, ki ga oblikuje upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve, mora določati:
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do dodelitve socialnega stanovanja v najem;
– podatke, ki jih morajo udeleženci razpisa navesti v vlogi;
– dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi;
– število socialnih stanovanj v občini in okvirni datum razpoložljivosti
– razpisni rok.
20. člen
Po preteku razpisnega roka upravni organ prouči utemeljenost vlog in razvrsti vloge po kategorijah udeležencev.
– Upravni organ tudi obvesti udeležence razpisa o morebitni potrebi za dopolnitev nepopolnih vlog in jim določi rok za dopolnitev vloge.
Vloge, ki jih udeleženci razpisa ne dopolnijo v predpisanem roku, se zavržejo.
21. člen
Izvršni svet imenuje tričlanske komisije za ogled stanovanjskih razmer in proučitev drugih okoliščin, pomembnih za uvrstitev udeleženca razpisa na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem.
Komisijo sestavljajo:
– član, ki ga v komisijo predlaga občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve in je obenem tudi poročevalec komisije;
– en član, ki ga v komisijo predlaga Center za socialno delo Tržič;
– en član, ki ga v komisijo predlaga IS SO Tržič.
22. člen
Komisija po ogledu stanovanjskih razmer in ostalih okoliščin izpolni točkovalni zapisnik na podlagi tega pravilnika. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije, en izvod zapisnika pa se po opravljenem ogledu vroči udeležencu razpisa.
VI. OBJAVA OBČINSKE LISTE ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM
23. člen
Upravni organ na podlagi točkovalnih zapisnikov v roku 60 dni po javni objavi razpisa določi občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem in jo objavi na krajevno običajen način.
24. člen
Zoper svojo uvrstitev na občinsko prednostno listo ima udeleženec razpisa možnost ugovora na Izvršni svet SO Tržič najkasneje v roku 15 dni po vročitvi sklepa o uvrstitvi na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj oziroma objavi občinske liste za dodelitev socialnih stanovanj.
25. člen
Vloge udeležencev razpisa, ki niso izpolnjevali razpisnih pogojev oziroma prosilcev, ki vloge za dodelitev socialnega stanovanja oddajo izven razpisnega roka, se zavržejo, razen vlog za izjemno reševanje stanovanjskega problema v skladu s tem pravilnikom.
26. člen
Veljavnost občinske liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem traja do datuma objave novega razapisa. V času njene veljavnosti se lista ne more spreminjati, razen če gre za izključitve upravičencev s prednostne liste, ker so zavrnili dodeljeno socialno stanovanje.
Na vsak nov razpis morajo prosilci, katerim na prejšnjem razpisu socialno stanovanje ni bilo dodeljeno v najem oziroma so bili izključeni z veljavne liste, vložiti novo vlogo za dodelitev socialnega stanovanja v najem z vso z razpisom zahtevano dokumentacijo.
VII. DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM
27. člen
Sklep o dodelitvi socialnega stanovanja v najem izda predstojnik upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve v občini.
28. člen
Upravni organ pred izdajo sklepa o dodelitvi socialnega stanovanja v najem preveri, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila in pogoje za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem.
29. člen
Najemna pogodba se sestavi v skladu z 41. členom stanovanjskega zakona.
30. člen
V najemni pogodbi se posebej opredeli pravica do uporabe socialnega stanovanja, ki je časovno vezana na izpolnjevanje meril za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem, ki zadevajo premoženjsko stanje upravičenca.
Rok za izselitev, opredeljen v najemni pogodbi, ne sme biti krajši od 90 dni.
31. člen
Upravni organ preverja upravičenost do najema socialnega stanovanja enkrat letno.
Občina lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik socialnega stanovanja izgubi status socialnega upravičenca in če mu občina na svojem območju zagotovi najem primernega stanovanja.
32. člen
Če najemnik socialnega stanovanja izgubi status socialnega upravičenca, do odpovedi najemne pogodbe za to stanovanje plačuje najemnino kot za neprofitno stanovanje.
33. člen
Socialna stanovanja se smejo tudi po izpraznitvi dodeliti v najem le upravičencem do pridobitve socialnega stanovanja, razen v primeru, da v občini začasno ni potreb po socialnih stanovanjih.
VIII. IZJEMNA DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM
34. člen
V primeru izredno nujnega reševanja stanovanjskega problema lahko IS SO Tržič na predlog upravnega organa dodeli socialno stanovanje mimo veljavne občinske liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem.
Za izredno nujno reševanje stanovanjskega problema se šteje:
– elementarne in druge nesreče, ki imajo za posledico neuporabnost dosedanjega stanovanja za bivanje;
– večja prenova ali rušitev dosedanjega stanovanja, ki je v javnem interesu;
– postpenalna pomoč.
35. člen
Stanovanje se za izredno nujne primere dodeljuje za določen čas, katerega določi upravni organ za vsak primer posebej.
36. člen
Upravičenost za izredno dodelitev socialnega stanovanja v najem dokazuje prosilec s potrdili in mnenji pristojnih organov občine in Centra za socialno delo ter drugimi dokazili, ki jih določi upravni organ za vsak primer posebej.
37. člen
V primeru, da udeleženec razpisa, ki je uvrščen na veljavno občinsko listo za dodelitev socialnega stanovanja oziroma prosilec, katerega stanovanjski problem se rešuje z izredno dodelitvijo socialnega stanovanja, odkloni v najem ponujeno primerno socialno stanovanje, izda upravni organ sklep, s katerim se ga izključi iz veljavne liste oziroma iz nadaljnjega reševanja izredno nujnega stanovanjskega problema.
IX. KONČNI DOLOČBI
38. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o merilih in postopkih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 49/92).
39. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 362-016/94-3
Tržič, dne 25. oktobra 1994.
Predsednik
Izvršnega sveta
Skupščine občine Tržič
Frančišek Meglič, dipl. ekon. l. r.
