Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) ter 7. člena odloka o organizaciji in delu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 16/90 in 20/90) je Skupščina občine Kamnik na 38. seji dne 6. 7. 1994 sprejela
O D L O K
o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajinske zasnove Velike planine
SPLOŠNO
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje krajinske zasnove Velike planine, ki jih je izdelal Razvojni zavod Domžale - Prostorsko razvojni sektor v decembru 1993 pod številko projekta 51/94 in dopolnil na osnovi predlogov in pripomb javne razgrnitve in javne obravnave v maju 1994.
2. člen
Skladno s programskimi izhodišči sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000, dopolnjenim v letu 1989 ter na osnovi Krajinske zasnove območja Velike planine in Razvojnega programa območja Velike planine (BF Ljubljana, Katedra za krajinsko arhitekturo in Razvojni zavod Domžale, Prostorsko razvojni sektor) se s tem odlokom urejajo območja v krajinski zasnovi Velike planine, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (v nadaljevanju besedila: PIN), območja, kjer so že realizirani PIN in območja, za katera je predvidena izdelava PIN v naslednjem srednjeročnem obdobju. Ta območja, ki so v nadaljevanju opredeljena z oznako in imenom območja ter vrsto PIA (dolgoročno in začasno), so:
+----+---------------+-------+
|VP1 |Šimnovec |UN/PUP/|
+----+---------------+-------+
|VP2 |Nad Šimnovcem |UN/PUP/|
+----+---------------+-------+
|VP3 |Gradišče |PUP |
+----+---------------+-------+
|VP5 |Veternice |PUP |
+----+---------------+-------+
|VP6 |Velika planina |PUP |
+----+---------------+-------+
|VP7 |Mala planina |PUP |
+----+---------------+-------+
|VP8 |Gojška planina |PUP |
+----+---------------+-------+
|VP9 |Marjanine njive|PUP |
+----+---------------+-------+
|VP10|Tiha dolina |PUP |
+----+---------------+-------+
|VP11|Smučišča |PUP |
+----+---------------+-------+
|VP12|Koritni vrh |PUP |
+----+---------------+-------+
|VP13|Ceste |PUP |
+----+---------------+-------+
Meje obravnavanih območij v krajinski zasnovi Velike planine z načini urejanja so razvidne iz kartografskega dela urbanističnih in krajinskih zasnov v okviru sprememb in dopolnitev dolgoročnega družbenega plana občine Kamnik, dopolnjenega v letu 1989.
MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
Funkcija območij s pogoji za izrabo in kakovostjo graditve ali drugega posega
4. člen
Funkcija obravnavanih območij krajinske zasnove temelji na formiranju treh ključnih prostorskih in funkcionalnih celot:
- območje zahodnih pobočij s počitniškimi zmogljivostmi ter Tiha dolina,
- območje krajinsko in etnološko ščitenega dela planote,
- območje jugovzhodnih turističnih zmogljivosti s Kisovcem, Rakovo ravnjo ter Ušivcem.
Ob razvoju poselitve območja je enakomerno razvijati tudi druga področja ter skrbeti za ohranitev značilnosti prostora. Zagotoviti je treba dolgoročne ukrepe za preprečevanje zaraščanja in opustošenje prostora ter intenzivirati predele agrarne proizvodnje. Gozdno gospodarstvo je usmerjati k ohranjanju in izboljšanju gospodarskih in splošno koristnih funkcij gozdov.
Na območju Velike planine izpolnjevati naslednje pogoje:
- na področju varstva naravne in kulturne dediščine je treba evidentirati in zaščititi dediščino ter razglasiti planšarska naselja za kulturni spomenik,
- na področju kmetijstva je treba evidentirati sedanje in morebitne pašne površine, določiti mejo z gozdnimi površinami in možnost njihovega nadaljnjega razvoja; obnoviti in urediti skupne pašnike tako, da se izvede krčenje drevesne rasti in grmičevja ter izboljšanje lastnosti tal;
- na področju gozdarstva izvesti selekcijo površin, ki so zaraščene že do te mere, da jih je smiselno ohraniti kot gozdne (strmi predeli...), in še posebej skrbeti za varovalne gozdove,
- na področju lovstva posvetiti večjo skrb ekološkemu ravnovesju, pravilnemu razvoju in selekciji posameznih živalskih vrst.
5. člen
Funkcija posameznega območja v okviru krajinske zasnove mora upoštevati pogoje za izrabo, ki so splet potreb in naravnih danosti, pri čemer so v nadaljevanju predstavljene dejavnosti, ki se jim je treba izogniti pri načrtovanju posamezne namenske rabe, dejavnosti oziroma posega:
+-------------------+--------------------------------------------------------+
|Dejavnost, poseg |Obvezno se morajo izogniti |
+-------------------+--------------------------------------------------------+
|kmetijstvo, |- spremembam in poenostavitvi krajine (s sečnjo drevja |
|pašna živinoreja |in rušja na pašnikih, uvajanje čredink, ipd.), |
| |- preobremenitvi pašnikov s pašno živino; |
+-------------------+--------------------------------------------------------+
|gozdarstvo |- golosekom, |
| |- obnavljanju gozdov z uvajanjem monokulturnih sestojev,|
| |- uvajanju tujih vrst drevnine; |
+-------------------+--------------------------------------------------------+
|turizem, | |
|turistično- |- gradnji na pašnikih, krajinsko-ekološko občutljivih in|
|gostinska |vidno izpostavljenih zemljiščih; |
|gradnja |- gostinsko-počitniškim zmogljivostim, ki presegajo |
| |krajinsko in ekološko zmogljivost območja; |
| |- gradnji objektov, ki po gradivu in oblikovno- |
| |arhitekturni stališčih odstopanja od lokalne oziroma |
| |planinske arhitekture; |
+-------------------+--------------------------------------------------------+
|počitniške koče |- gradnji večjega števila novih počitniških koč; |
| |- spreminjanju arhitekturne tipike; |
+-------------------+--------------------------------------------------------+
|promet, ceste in |- vdoru motoriziranega osebnega in javnega prometa na |
|vozne, oskrbovalne |velikoplaninsko planoto; |
|poti |- pospešitev tovornega prometa, |
+-------------------+--------------------------------------------------------+
|smučarski objekti |- golosekom drevja in rušja |
|in naprave |- gradbeno-tehničnim in zemeljskim posegom, ki vplivajo |
| |negativno na naravne sisteme in motijo krajinsko podobo |
| |Velike planine. |
| |- zemeljskih in izravnalnih del za izdelavo smučarskih |
| |prog |
+-------------------+--------------------------------------------------------+
|infrastruktura |- divjim odlagališčem odpadkov |
| |- predimenzioniranju razvojnih programov (zlasti |
| |gostinsko-turističnih); |
+-------------------+--------------------------------------------------------+
|naravna in kulturna|- posegom, ki povzročajo ali pripomorejo k degradaciji |
|dediščina |krajinskega okolja, bodisi z ekološko naravovarstvenega |
| |ali vidno-zaznavnega stališča, kar še posebej velja za |
| |območje Veternic in Gradišča |
| |- novim gradnjam in prenovam (zlasti pastirskih koč), ki|
| |se po gabaritu, materialu in tipiki odmikajo od |
| |velikoplaninske arhitekture. |
+-------------------+--------------------------------------------------------+
6. člen
Urbanistični in krajinski koncept oblikovanja velikoplaninske planote deli planoto na troje prostorskih in turistično funkcionalnih sklopov in sicer: zahodni predel z gostinskimi in nastanitvenimi zmogljivostmi, Zeleni rob in Tiho dolino, planšarska naselja Velike, Male in Gojške planine; ter vzhodni in jugovzhodni predel z Rakovo ravnjo kot križiščem, Kisovcem in centrom pod Ušivcem.
6.1. Zahodni predel, Šimnovec, Zeleni rob in Tiha dolina
Glede na osnovno zamisel dvojnega dostopa na velikoplaninsko planoto (žičnice, turistična cesta) predstavlja zahodni predel območje, ki je dostopno z nihalko (nižjeležeči predel s Šimnovcem) oziroma s sedežnico (Zeleni rob, Na Jamah, Gradišče).
Načrtuje se formiranje osrednjega sprejemno-rekreacijskega centra na Šimnovcu s povečanjem sedanjih hotelskih zmogljivosti, posodobitvijo in razširitvijo objekta (preoblikovanje čelnega, jugozahodnega predela) in morebitnimi depandansami, če se za to izkaže ekonomska nujnost in ekološka upravičenost. V objektu se določa ureditev kompletne informacijske službe, recepcije z restavracijo, povečanje prenočitvenih zmogljivosti spremljajoči prostori za oddih in rekreacijo. V neposredni bližini je načrtovana ureditev zunanjih športno-rekreativnih objektov.
Razvoj naselij Na Jamah in pod Gradiščem določa gradnjo večnamenskega objekta na Zelenem robu. Sedanji objekt je po funkcionalnosti in dotrajanosti neustrezen, zato ga je treba nadomestiti z novim.
Naselju Na Jamah je treba v središču območja zgraditi manjši skupni objekt družabnega centra z manjšo okrepčevalnico.
Razvoj Tihe doline narekuje postavitev manjše sezonske okrepčevalnice (le za viške obeh sezon) s sanitarijami na njenem severnem robu ob gozdu.
6.2. Planšarska naselja Velike, Male in Gojške planine
Široko območje treh planin je obravnavano kot pašniško in etnografsko območje, ki mora v nadaljnjem razvoju velikoplaninske planote ohranjati svoj prvotni značaj.
Tukajšnja pastirska selišča so posebnost, zlasti največje na Veliki planini, ki je po obsegu največje planšarsko selišče na Slovenskem.
Zidanje prizidkov h kočam, prekrivanje in obijanje objektov s pločevino in krajniki, vgrajevanje netipičnih okenskih in vratnih elementov sončnih kolektorjev itd. je prepovedano.
Na omenjenem območju je tudi nekaj turističnih domov, ki jih je treba ohraniti oziroma dodatno krepiti s kvalitetnejšo in pestrejšo ponudbo.
6.3. Vzhodni in jugovzhodni predel (Rakova ravan, Kisovec, pod Ušivcem)
Koncept razvoja temelji na alternativnosti dostopa. Poleg dostopa z nihalke je opredeljen dostop po cesti iz Kranjskega Raka, ki bo prometno ustrezala potrebam celotnega vzhodnega (jugovzhodnega) dela območja. Od tod turistična cesta poteka do platoja Rakove ravni, kjer je načrtovan manjši gostinski objekt s parkiriščem. Načrtuje se tudi pešpot do južnih pobočij Bukovca (razgledišče Bukovec), od tod pa po raznih sprehajalnih poteh dalje.
Del motoriziranega prometa se tu razdeli v smeri proti Kisovcu, del pa po urejeni cesti mimo Marjaninih njiv do vznožja Ušivca, kjer je končna zapora celotnega motoriziranega prometa. Dovoljen je edino urgentni ter izjemoma servisni (oskrbni) dovoz s posebnimi dovolilnicami.
Predel Kisovca bo glede stavb v enakem obsegu kot doslej. Ponudba se bo popestrila s pestrejšimi dejavnostmi. V novozgrajenem delu območja se načrtujejo površine popolnitve nastanitvenih zmogljivosti.
Območje pod Ušivcem je razvojno namenjeno turističnemu središču, s postavitvijo hotela in po potrebi več depandansami ob vzhodnih pobočjih pod Ušivcem. S postavitvijo sedežnice severno od vrtače do Dovje ravni se bo vzpostavila veriga sedežnic, ki bo brez večjega posega v naravo omogočala povezavo do Šimnovca.
Za motorizirane goste bodo ustrezna parkirna mesta zagotovljena na platojih v gozdu neposredno med cestnim odcepom in hotelom.
7. člen
Konkretne urbanistično-oblikovalske usmeritve, ki se jih mora pri izvajanju posameznih dejavnosti oziroma posegu nujno upoštevati, so:
+---------------+------------------------------------------------------------+
|Dejavnost, |Urbanistično-oblikovalske usmeritve |
|poseg | |
+---------------+------------------------------------------------------------+
|kmetijstvo, |- ohranitev tradicionalnega načina paše; |
|pašna |- varovanje in ohranitev kulturne krajine in njene |
|živinoreja |identitete; |
+---------------+------------------------------------------------------------+
|gozdarstvo |- krepitev ekološko stabilnih sestojev; |
| |- krepitev varovalne vloge gozdov; |
| |- s stališča varstva naravne dediščine ščititi gozdove s |
| |posebnim pomenom; |
+---------------+------------------------------------------------------------+
|turizem, |- nove gradnje morajo biti po gabaritih prilagojene |
|turistično- |krajinskemu prostoru, arhitekturno-oblikovno pa na |
|gostinska |velikoplaninski planoti kulturni dediščini, v nižje ležečih |
|gradnja |območjih planinski arhitekturi; |
| |- zaradi krajinsko-ekološke občutljivosti velikoplaninskega |
| |območja je potrebno turistično-gostinsko gradnjo širiti po |
| |nujni potrebi; |
+---------------+------------------------------------------------------------+
|počitniške koče|- gradnja ni možna zunaj turističnih območij; |
+---------------+------------------------------------------------------------+
|prometne ceste |- ustaviti osebni in javni promet pod robom velikoplaninske |
|in |planote (na Rakovi ravni, pod Ušivcem, na Kisovcu); |
|vozne, |- ureditev parkirišč; |
|oskrbovalne |- opustitev vozne poti izpod Ušivca prek Dovje ravni v Tiho |
|poti |dolino (veljati mora za vse uporabnike Velike planine) in |
| |sanacija tamkajšnjih zvoženih, uničenih pašnikov; |
| |- sedanjo mrežo voznih poti je treba prilagoditi krajinsko- |
| |ekološki zmogljivosti velikoplaninskega prostora in opustiti|
| |vse tiste, ki niso nujno potrebne; |
| |- sanacija in ozelenitev degradiranih zemljišč ob voznih |
| |poteh; |
+---------------+------------------------------------------------------------+
|smučarski |- smučišča in smučarske naprave ostanejo v sedanjih okvirih |
|objekti |in se nadomeščajo s sedežnicami z dopolnitvijo v smeri pod |
|in naprave |Ušivcem; |
| |- pri določitvi trase za sedežnico Tiha dolina-Gradišče (ta |
| |nadomešča vlečnico Tiha 1) je treba upoštevati ne le |
| |tehnične, ampak tudi krajinske dejavnike; |
| |- izvesti je treba krajinsko sanacijo smučarskih objektov, |
| |še zlasti vlečnih stez; |
+---------------+------------------------------------------------------------+
|infrastruktura |- odstraniti je treba morebitna divja smetišča, izvajati |
| |reden odvoz smeti v dolino; |
| |- načrtovanje razvojnih dejavnosti prilagoditi ekološkemu |
| |okviru krajinskega območja; |
+---------------+------------------------------------------------------------+
|naravna in |- razglasiti Karavanško-Kamniško-Savinjski regijski park, |
|kulturna |katerega del je tudi velikoplaninsko območje; |
|dediščina |- dokumente o spomeniškem zavarovanju je treba ohranjati s |
| |stališča velikoplaninske arhitekturno-ambientalne kulturne |
| |dediščine; |
| |- s stališča normativnega varovanja in varovalnega |
| |planiranja je treba ohranjati in vzdrževati skladnost, |
| |edinstvenost in prvobitnost prostora ter bogastvo |
| |ekosistemov. Vse načrtovane dejavnosti je treba nujno |
| |izvajati skladno z usmeritvami varovanja naravne in kulturne|
| |dediščine. |
+---------------+------------------------------------------------------------+
Spremembe posameznih posegov so možne edino tako, da se mikrolokacije določijo s soglasji pristojnih organov, organizacij in skupnosti ter izdelovalcem urbanističnega akta.
8. člen
Opredelitev funkcionalnih zemljišč se določa na osnovi namembnosti in velikosti posameznega objekta oziroma funkcionalnega sklopa, naravnih danosti ter ob upoštevanju predvidenega razvoja oziroma etapnosti.
Pri vseh novih gradnjah se velikost namembnega zemljišča določi z lokacijsko dokumentacijo, razen v primerih oblikovanja večjih skupnih funkcionalnih sklopov, kjer se velikost funkcionalnega zemljišča določi z izdelavo predhodne presoje posega v prostor, ki jo izdela izdelovalec osnovne prostorsko-izvedbene dokumentacije. Funkcionalno zemljišče, ki je določeno, mora biti v naravi odmerjeno s formiranjem samostojne parcele.
9. člen
Pretežni del negozdnatega sveta so pašne površine. Obsegajo lahko ves travnat svet, tudi predele, ki so redko porasli z drevesno vegetacijo (posamično drevje, skupine dreves, rušje, idr) in so za živino zadovoljivo dostopni. Glede opredeljevanja primernosti prostora pa je treba ugotoviti, da naravnim danostim, ki jih izkazujejo velikoplaninski gorski pašniki, najbolj ustreza tradicionalen način paše. Tega kaže vsekakor ohraniti in vzdrževati, saj je s krajinsko-ekološkega in naravno-varstvenega stališča prijaznejši do okolja, kot so sodobni pašni sistemi; sprejemljiv je tudi z gospodarsko-ekonomskega stališča, obenem pa prispeva k turistični promociji Velike planine, saj je njena značilnost in zanimivost.
Ker so velikoplaninski pašniki krajinsko in ekološko izredno ranljiv svet, je treba zagotoviti ustrezne sanacijske ukrepe, da pašniki ob prekomernem povečanju staleža živine in intenziviranju paše ne bodo v večji meri izpostavljeni tudi negativnim procesom (erozija, odstranjevanje visoke vegetacije ipd.).
10. člen
Gozdni sestoji obsegajo dobro polovico krajinskega območja. Njihova lesno-proizvodna sposobnost je velika; prav tako pa so zelo pomembni s stališča varovanja krajine.
V gospodarsko-gojitvenem smislu terjajo še posebno obravnavo in skrb gozdovi s posebnim namenom.
Gozdnatost obravnavanega območja se ne povečuje. Gozdne in pašne površine naj ostanejo v sedanjem krajinskem ravnotežju.
Predvsem je treba ohranjati varovalni značaj gozdov, še zlasti tistih na labilnih tleh in strmih pobočjih, pa tudi tistih, ki zavoljo svojih krajinsko-ekoloških vrednosti pomenijo potencialne rezervate favne in flore, ter kakovostne gozdne krajine. Zaradi ekoloških, naravovarstvenih, gozdno ohranjevalnih, raziskovalnih in drugih razlogov, ter zaradi ohranitve značilne krajinske podobe velikoplaninskega visokogorskega sveta je gospodarjenje z omenjenimi gozdovi praktično izključeno ali pa obsega samo sanitarne posege. Sem spadajo tudi območja, strnjeno porasla z rušjem.
MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO OKOLJA
11. člen
Prostorski ureditveni pogoji zahtevajo in poudarjajo prioriteto ekoloških parametrov pred ekonomskimi, na kar je treba posebej paziti pri prostorskem načrtovanju občutljivih območij, zahtevajo ohranitev starih avtohtonih naselbinskih jeder v prvotnih funkcijah.
Glede izvajanja večjih infrastrukturnih objektov in naprav je treba pred vsakim posegom proučiti njegove posledice, alternativne možnosti gradnje ter potrebne sanacijske ukrepe. Vse že izvedene, a neustrezno zaključene posege pri urejanju smučišč je treba sanirati. Izvedene cestne regulacije je treba analizirati s stališča nujnosti posega, obveznosti sanacije (vklapljanja v krajino) ter jih po potrebi celo odstraniti. Cestno povezavo za dostop z motornimi vozili je treba urediti le do Rakove ravni (pogojno do vznožja Ušivca), drugo mrežo pa usposobiti zgolj za nujni oziroma interventni dovoz.
Zagotoviti je treba zavarovanje podtalnice z varnimi sistemi čiščenja in predčiščenja odplak (ločeno za počitniške domove in počitniške hišice). Odstranjevanje smeti in drugih komunalnih odpadkov se izvaja z efektivnim sistemom transporta v dolino.
MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ IN NAPRAV
12. člen
Infrastrukturne ureditve v najširšem pomenu besede morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, obenem pa morajo ustrezati obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrba v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, erozije itd.) in biti skladno s predpisi, ki urejajo to področje.
Načrti komunalnih naprav in objektov morajo upoštevati zasnove (strokovne podlage PUP), ki jih izdelajo za to pooblaščene organizacije.
13. člen
13.1 Prometne povezave
Razvoj območja, predvsem pa večji zmogljivosti na Veliki planini terja ustrezno podporo v prometnih povezavah.
Smeri razvoja, ki vse bolj poudarjajo tudi letni turizem, odpirajo alternative v načinu in lokaciji dostopa. Vzhodni, do nedavnega odmaknjeni predeli, zažive kot samostojna enota v novih razsežnostih z okrepitvijo cestne povezave iz smeri Črne do Kranjskega Raka, Rakove ravni in območja pod Ušivcem.
13.1.1. Dostopi - cestna povezava
Načrtuje se ureditev in rekonstrukcija dostopne poti iz smeri Črne in Podvolovljeka. Turistična cesta iz obeh smeri se združi na Kranjskem Raku ter poteka prek Rakove ravni in se zaključi pod Ušivcem. Takšna komunikacija omogoča dokaj ugoden dovoz na višino 1300 m, kjer bo ploščad za mirujoči promet. Cesta bo zaključena s cestno zaporo. Prometni režim na naravnem križišču omogoča urgentne in interventne dovoze v izjemnih situacijah v smeri proti Dolu oziroma prek Koželovega zglavja do Tihe doline in dalje do planšarskega naselja. Prometnica služi le v izjemnih primerih. Podrobni projekt trase turistične ceste je treba načrtovati z izrednim občutkom za ohranitev krajine in naravnih značilnosti okolja. Osnovni namen vzpostavitve močnejše cestne povezave do območja pod Ušivcem je načrtovanje rekreacijskih površin nižjih vzhodnih predelov, ki bi jih približali večjemu številu obiskovalcev. S kombinacijo sedežnice do Dovje griče bo zagotovljen dostop do predela nad Tiho dolino.
13.1.2. Sprehajalne poti
Določene so naslednje sprehajalne poti:
- po Robeh (od Šimnovca proti jugozahodu, prek Rigla pod Gradiščem, po Poljanskem robu na Debeli rob, od tod prečno in vzhodno od Male planine prek Gojške planine, pod Bukovcem na Ušivec, po severnih robovih nad Somoške griče do Konjščice ter po zahodnih robeh do Šimnovca) v skupni dolžini približno 14 km, kar pomeni 4 do 5 ur hoje;
- po vrheh (z Gradišča prek Koritnega vrha, severnih obronkov do Šomoških gričev, Dovjih gričev, Malih gričev na Bukovec, mimo Domžalskega doma na Poljanski rob ter nazaj na Gradišče) v dolžini približno 10 km, kar pomeni 3 do 4 ure hoje;
- z Male na Konjšco in nad Tiho nazaj (potek preko naselja Na Jamah ter do vrnitve obide po vzhodni strani planšarsko naselje) v skupni dolžini 9 km oziroma 3 do 4 ure hoje;
- po gozdu in Tratah (iz Domžalskega doma prek planšarskega naselja proti severu, kjer se zahodno pod Šomoške griče vrne preko Tihe doline, pod Bukovcem in nad Malo planino v izhodiščno točko) v dolžini približno 7 km oziroma 2 do 3 ure hoje;
- od planšarije do Ušivca in nazaj (diagonalna krožna pot čez planino, vzhodno od Tihe doline ter zahodno od Bukovca), dolga 5 km oziroma 1,5 do 2,5 ure hoje;
- malo okoli naselja, najkrajša pot med turističnimi naselji zahodnega območja, dolga 3 km oziroma 1 do 1,5 ure hoda.
Ohranijo se vse predstavljene, že markirne poti. Grafičen prikaz najsmiselnejših je podan v grafični prilogi prostorskih ureditvenih pogojev.
13.1.3 Žičniški sistem
Dosedanji dostop na Veliko planino je omogočen skoraj izključno z nihalko iz doline Kamniške Bistrice, od tod pa s sedežnico do Gradišča. Tak dostop ne zadovoljuje kompleksnega pokrivanja dostopa do vseh ključnih točk razvoja planine. Zato odlok določa le sledeče:
- vlečnica Purman se odstrani in se prestavi na lokacijo Tiha dolina;
- vlečnica Jurček se podaljša (od nove vlečnice na Zeleni rob);
- vlečnica Tiha 1 se odstrani ter nadomesti s sedežnico iz Tihe doline do območja pod Gradiščem;
- vlečnica Tiha 2 in Tiha 8 se preuredita na električni pogon;
- zgraditi je treba sedežnico do Dovjih gričev.
13.2 Smučišča in tekaške proge
Celoten sistem smučarskih prog temelji na delni korekciji sedanjih konceptov, predvsem pa na dostopnih možnostih, ki so začetna osnova:
- žičniški sistem iz doline Kamniške Bistrice (nihalka, sedežnica) za aktiviranje zahodnega kompleksa;
- novoformirana cestna povezava do območja pod Ušivcem (kombinacija sedežnice do Dovje ravni).
Smučišča se ohranjajo na sedanjih lokacijah: ob novoustanovljenih sedežnicah in vlečnicah se izvedejo ustrezne ureditve oziroma korekcije smučarskih prog.
Določa se uvedba posebej urejenih tras za teke na smučeh, smučarske sprehode ter hitro hojo. Izhodiščni točki sta glede na konfiguracijo območja pod Ušivcem s spremljajočo podporo v turističnem centru in na Kisovec s programom šole v naravi. Dovoljuje se postavitev manjših začasnih vlečnic ob planinskih domovih.
Urejene bodo še primerno opremljene sankaške proge (v smeri planine Dol, Rakova ravan...) in zimske pešpoti za rekreativce.
14. člen
Energetsko omrežje
Osnovni sistem elektrifikacije Velike planine je dvostransko napajanje iz obeh dolin: Črne in Kamniške Bistrice.
Elektro omrežje Velike planine temelji na elektrifikaciji zahodnega dela območja: od Šimnovca do Zelenega roba se zgradi podzemni kabelski vod, od tod pa se prek RTP zagotovi električno energijo osrednjemu turističnemu območju Na Jamah in se elektrificira žičniški sistem z dieselskimi agregati. Načrtovana je zagotovitev električne energije vsem počitniškim domovom vključno z oskrbnim središčem na Zelenem robu ter oskrba novoformiranega turističnega centra pod Ušivcem. Napajanje tega predela poteka s prostim vodom ob cesti iz Kranjskega Raka. Celotni električni razvod je zasnovan tako, da se izvaja etapno; prva etapa pomeni izvedbo podzemnega kabliranja do bodoče transformatorske postaje pod Zelenim robom.
15. člen
Oskrba z vodo
Vodna oskrba temelji na sedanjih nižinskih sistemih oziroma na novih zajetjih, pri čemer se morajo predhodno izvesti meritve zmogljivosti posameznih zajetij.
Prostorski ureditveni pogoji določajo vodooskrbo z vodo le težiščnim točkam, to je vsem počitniškim domovom ter eventualno območju Na Jamah. Zagotoviti se morajo vsi zaščitni ukrepi varovanja okolja (zgraditev ustreznih čistilnih naprav). Zadostno zmogljivost vode je treba zagotoviti tudi območju Rakove ravni in Ušivca. V ta namen se načrtuje izvedba tlačnih cevovodov v dveh variantah:
- iz doline Kamniške Bistrice do Šimnovca in Gradišča (varianta Konjščica);
- iz doline Volovljek pod Plešivcem z zajetjem vodnih izvirov;
- črpanjem podzemne vode pod Velikoplaninsko planoto
Zaradi požarne varnosti je treba izvesti požarne bazene, ki jih je treba ustrezno hortikulturno oblikovati in zatraviti.
16. člen
Kanalizacijsko omrežje in naprave ter odvoz odpadkov
Na območju Velike planine se ne predvideva bistvenega povečanja nastanitvenih zmogljivosti; načrtovanje večjega centra je določeno le z dopolnilno gradnjo predela počitniškega naselja Na Jamah in turističnega centra pod Ušivcem.
Sedanja in predvidena gostota turističnih objektov zahtevata dosleden sistem odvajanja in čiščenja odplak.
Določa se gradnja ustrezno dimenzioniranih čistilnih naprav ob vseh večjih virih onesnaževanja. Vsak objekt mora imeti pred priključitvijo ustrezno urejeno čiščenje voda.
Za namen funkcioniranja počitniških naselij se za naselja brez vodovodnega omrežja določa lokalno, interno prečiščevanje za vsak objekt posebej.
Vprašanja komunalnih odpadkov se rešujejo na osnovi naslednjih dejstev:
- planinsko območje je treba ohraniti čisto in ekološko neoporečno, kar pomeni, da je treba izdelati sistem odstranjevanja odpadkov, ki ne predvideva deponij odpadkov na planini;
- odpadke je odvoziti v dolino tako, da transport ne vpliva negativno na bivanje in ekološko ravnovesje na območju.
Načrtuje se reden odvoz smeti iz objektov (motokultivator s prikolicami, motorne snežne sani) do urejenih zbirnih centrov (postavitev zaprtih objektov - tip C). Objekti zbirnih centrov (centra) so opremljeni z napravo za komprimiranje komunalnih odpadkov, ki bistveno omili obseg dovožene snovi. Stiskalnica omogoča bistveno daljše časovne intervale glavnega odvoza odpadkov v dolino. Zbirne centre je treba oblikovati neposredno ob oziroma na napravi za prečiščevanje odplak, tako da je mogoče ustrezno čiščenje oziroma selekcija izcednih vod.
Na vseh mestih, kjer se predvideva daljše zadrževanje ljudi, bodo postavljena opozorila in ustrezni koši za odpadke.
17. člen
Omrežja zvez
Zasnova PTT omrežja Velike planine temelji na neposrednih povezavah prek KC Velika planina ter na sistemu prečnih zvez. Končna centrala Velike planine (158 c 160) bo locirana ob južnem robu Gradišča, tako da bo možna optična povezava z VC Kamnik (povezana z brezžično aparaturo).
MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN RAZVIJANJE KULTURNE IN ZGODOVINSKE DEDIŠČINE
18. člen
Arheološka najdišča in njihova neposredna bližina se varujejo z varstvenimi režimi za dediščino.
Vsak poseg na arheološkem terenu mora biti usklajen s pogoji, ki jih narekuje posamezna arheološka lokaliteta ter mora ohranjati njeno pričevalnost. Za lokaliteto veljajo varstveni režim I. in II. stopnje varovanja. Tu so od posegov dovoljena le arheološka raziskovanja in morebitne prezentacije. Gradbena dela na teh območjih so prepovedana. Režim III. stopnje predvideva le arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.
19. člen
Naselbinska dediščina
Glavno naselbinsko jedro je ohranjeno in ga je treba varovati, kar velja tudi za robove naselij. Značilnosti pozidave se morajo ohranjati. Morebitne nove gradnje se morajo uskladiti s tipiko.
Zgodovinska dediščina
To so spomeniki, ki so posebnega pomena za zgodovino, in drugi spomeniki, ki izpričujejo zgodovinsko preteklost.
Etnološka kulturna dediščina
Predstavljena je predvsem v starem jedru. Sestavljajo jo stanovanjski in gospodarski objekti ljudske arhitekture. Za varovanje kulturne dediščine veljajo varstveni režimi.
20. člen
Za vse posege na objektih in območjih kulturne dediščine je treba predhodno soglasje strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
UKREPI V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA
21. člen
Prostorski ureditveni pogoji na območjih, kjer so že realizirani PIN, se načeloma podrejajo generalnim urbanističnim konceptom prostorskega izvedbenega načrta.
22. člen
Prostorski ureditveni pogoji na območjih, za katera je predvidena izdelava PIN v naslednjem srednjeročnem obdobju, določajo strožji režim varovanja. Dovoljena so le vzdrževalna dela na objektih in spremembe namembnosti objektov, ki ne vplivajo na možnost kompleksnega urejanja območja.
23. člen
Določi se etapnost izvedbe posegov pri čemer imajo prednost sanacijski posegi (infrastruktura, požarna varnost, vodooskrba za potrebe pašništva, sanacija divjih odlagališč);
- neodvisno od zaporedja izvajanj so dovoljeni tisti infrastrukturni posegi, ki zagotavljajo smiselne minimalne pogoje bivanja in dela.
KONČNE DOLOČBE
24. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na Sekretariatu za okolje in prostor občine Kamnik ter na Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Kamnik, Glavni trg 24.
25. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
26. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-1/36-9/94
Kamnik, dne 6. julija 1994.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Maksimiljan Lavrinc l. r.
