Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 9. člena odloka o sestavi, pristojnostih in volitvah v zbore Skupščine občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/90), je Skupščina občine Kranj na 29. seji zbora združenega dela dne 12. 10. 1994, na 32. seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 6. 1994 in na 27. seji družbenopolitičnega zbora dne 28. 9. 1994 sprejela
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za Škofjeloško hribovje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Kranj in v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Kranj sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za Škofjeloško hribovje, ki jih je izdelal Domplan Kranj, PE Urbanizem, pod številko naloge U.D. 298-21/91, z datumom maj 1994.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, grafične prikaze, ki določajo razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000 - 16 listov,
- povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov,
- obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor ter
- pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
- funkcijo območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugega posega v prostor,
- merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
- merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
- merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
- merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
- merila in pogoje za varstvo in urejanje voda ter
- merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pogoji so določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, površine po namenu, znotraj teh pa še za ureditvene enote.
4. člen
Krajinsko-ekološka presoja po tem odloku je študija, ki vsebuje proučitev posledic posega v prostor in projekt sanacije razmer. Izdelajo jo lahko organi in organizacije, ki so usposobljeni za izdelavo takih študij. Krajinsko-ekološko presojo je treba izdelati ob lokacijski dokumentaciji za ugotovitev in določitev primernosti posega ali ureditve in za določitev sanacije razmer.
Primarne dejavnosti po tem odloku so: kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, kultura, uprava in svobodni poklici.
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja objekta, ki se dovoli znotraj oboda odstranjenega objekta ali z zamikom, pri čemer se nadomesti ves ali del obstoječega objekta.
Pomožni objekti po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
5. člen
Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega Škofjeloško hribovje z dobravami do reke Save oziroma do ravnine Sorskega polja, to so območja naslednjih katastrskih občin: k.o. Bitnje-del, k.o. Žabnica-del, k.o. Nemilje, k.o. Planica, k.o. Pševo, k.o. Spodnja Besnica, k.o. Zgornja Besnica.
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|Oznaka |Oznaka |Naziv |Št. ureditv.|Pred. |
|naselja |območja |območja |enot v |izdelava|
| |urejanja|urejanja |območju |PIN |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|015 ČEPULJE |SK |Čepulje | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|30 JAMNIK |SK |Jamnik | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|31 JAVORNIK |SK |Javornik | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|037 LAVTARSKI|W |Lopatice | 1 | - |
|VRH |SK |Lavtarski vrh | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|049 NEMILJE |SK |Nemilje | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|050 NJIVICA |SK |Njivica | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|057 PLANICA |SK |Planica | 1 | - |
| |W1 |Nad Planico | 1 | - |
| |W2 |Nad dolino | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|058 PODBLICA |SK |Podblica | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|072 PŠEVO |SK |Pševo | 1 | - |
| |W1 |Pod Pševom | 1 | - |
| |W2 |Pod Pševom | 1 | - |
| |W3 |Nad Pševim | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|073 RAKOVICA |SK |Rakovica | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|076 SPODNJA | | | | |
|BESNICA |S |Pešnica | 1 | - |
| |SK1 |Trata | 1 | - |
| |SK2 |Pri cerkvi | 1 | - |
| |SK3 |Srednja vas | 1 | - |
| |R |Nad železnico | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|108 ZABUKOVJE|SK1 |Spodnje Zabukovje| 1 | - |
| |SK2 |Zgornje Zabukovje| | |
| |W |Zabukovje | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
|113 ZGORNJA | | | | |
|BESNICA |S |Nova vas | 1 | - |
| |SK1 |Videm | 1 | - |
| |SK2 |Podrovnik | 1 | - |
| |SK3 |Dvor | 1 | - |
| |SK4 |Čepulje | 1 | - |
| |W |Zgornja Besnica | 1 | - |
+-------------+--------+-----------------+------------+--------+
Meja območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja, meje površin po namenu in meje ureditvenih enot so določene v grafičnih prikazih.
III. SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
6. člen
Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine po namenu in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
1. Funkcija območja s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve in drugega posega v prostor
7. člen
Glede na pretežno namembnost prostora se celotno območje deli na:
A) območja urejanja, ki so namenjena poselitvi; to so:
S - območja za stanovanja
SK - območja za stanovanja in kmetijstvo
R - območja za šport in rekreacijo
W - območja počitniških objektov
B) površine, ki niso namenjene poselitvi; to so:
1 - kmetijske površine, ki so trajno namenjene za kmetijstvo (1. območje kmetijskih zemljišč)
2 - druge kmetijske površine (2. območje kmetijskih zemljišč)
G - lesnoproizvodni gozdovi
GV - trajno varovalni gozdovi
GP - gozdovi s posebnim namenom
V - vode
Z - stavbna zemljišča razpršena gradnja
Zs - stavbna zemljišča razpršena gradnja za stanovanja.
8. člen
Gradnja objektov je dopustna na komunalno opremljenih zemljiščih. Komunalno opremljeno zemljišče obsega: oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo, urejen dovoz in urejen odvoz odpadkov. Zahteva ne velja za pomožne objekte.
Gradnja objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti ter obrt je dopustna le, če je v območju možno zgraditi ustrezno število parkirnih površin.
V območjih, ki niso namenjena poselitvi, je za posege, ki spreminjajo geološke, pedološke, reliefne, hidrološke ali vegetacijske razmere, potrebno predhodno izdelati krajinskoekološko presojo. Zahteva ne velja za gradbene jame objektov.
V vseh območjih je na strmem in plazovitem terenu za vse posege (gradnje in ureditve) za določitev lokacije ob lokacijski dokumentaciji potrebno izdelati geotehnično poročilo o primernosti terena.
V območjih za poselitev je za proizvodne in obrtne dejavnosti z emisijami in za hleve z več kot 40 glav velike živine potrebno predhodno izdelati krajinskoekološko presojo.
1.1. Pogoji glede vrste posegov v prostor
9. člen
Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, so:
- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije ter odstranitve objektov, razen za objekte naravne in kulturne dediščine,
- za prometno omrežje in naprave dopustna redna vzdrževalna in obnovitvena dela, rekonstrukcije ter odstranitve,
- za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve,
- za vodnogospodarske objekte in naprave dopustni vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve.
A) Območja urejanja, ki so namenjena poselitvi
10. člen
V vseh območjih urejanja, ki so namenjena poselitvi, so poleg posegov, določenih v 9. členu tega odloka dopustne še:
- novogradnje prometnega omrežja in naprav,
- gradnje in ureditve za rekreacijo,
- ureditve javnih površin,
- ureditve pokopališč,
- postavitve spominskih plošč in drugih obeležij in
- postavitve začasnih objektov za prireditve.
V območjih za stanovanja (S) so dopustne še:
- dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
- spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za terciarne in kvartarne dejavnosti in proizvodno obrt brez emisij,
- dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov, objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti in za proizvodno obrt brez emisij,
- gradnje in postavitve pomožnih objektov, razen pomožnih objektov za potrebe kmetijstva.
V območjih za stanovanja in kmetijstvo (SK) so dopustne še:
- dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
- spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, za terciarne in kvartarne dejavnosti ter za proizvodno obrt brez emisij,
- dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov, objektov za potrebe kmetijstva, za terciarne in kvartarne dejavnosti in za proizvodno obrt brez emisij,
- gradnje pomožnih objektov.
V območjih za šport in rekreacijo (R) so dopustne še:
- dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
- spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in rekreacijo ter za gostinstvo in storitveno obrt za potrebe športa in rekreacije,
- novogradnje objektov in naprav za šport in rekreacijo ter za gostinstvo in storitveno obrt za potrebe športa in rekreacije,
- postavitve ograj.
V območjih za počitniške objekte (W) so dopustne še:
- dozidave obstoječih objektov,
- dopolnilne gradnje počitniških objektov,
- gradnje pomožnih objektov: nadstrešnice, garaže, pergole, geosolarne naprave, vetrolovi.
B) Površine, ki pretežno niso namenjene poselitvi
11. člen
Poleg posegov, določenih v 9. členu tega odloka, so na površinah, ki niso namenjene poselitvi, dopustne še:
- novogradnje prometnega omrežja in naprav za potrebe primarnih dejavnosti in bivanja, ureditve počivališč in postajališč,
- postavitve ograj za potrebe primarnih dejavnosti in varstva voda.
Na površinah, ki so trajno namenjene za kmetijstvo (1. območje kmetijskih zemljišč), so dopustne še:
- novogradnje objektov, ki so z družbenim planom občine določene kot izjemni posegi, in sicer: objekti, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji; objekti za urejanje vodnega režima; širitev pokopališč,
- gradnje in postavitve pomožnih objektov za kmetijstvo,
- melioracije, ki so določene z družbenim planom.
Na drugih kmetijskih površinah (2. območje kmetijskih zemljišč) so dopustne še:
- novogradnje za potrebe kmetij, za turizem na kmetiji in za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, na način, kot je določeno z družbenim planom,
- gradnje pomožnih objektov za kmetijstvo,
- ureditve za rekreacijo,
- postavitve začasnih objektov za prireditve,
- ureditve pokopališč ter gradnje mrliških vežic in kapelic,
- postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
- ureditve za potrebe lova in ribolova,
- gradnje in ureditve za potrebe urejanja in gospodarjenja z vodami.
V gozdovih (G, GV, GP) so dopustni posegi za potrebe gospodarjenja z gozdovi, z vodami in lovstva. V lesnoproizvodnih gozdovih (G) so dopustne gradnje žag in deponij za les.
Posegi v gozdove so dopustni le, če niso v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda. Pred načrtovanjem kakršnegakoli posega v gozd je potrebno pridobiti predhodno mnenje in pogoje pristojne gozdarske strokovne službe.
V trajno varovalnih gozdovih (GV) niso dopustne krčitve, ki bi ogrozile varovalno funkcijo in posegi, ki bi povečali labilnost terena.
V območjih voda (V) so dopustne ureditve za rekreacijo.
Na vseh stavbnih zemljiščih razpršene gradnje (Z) so dopustne še:
- nadzidave obstoječih objektov,
- nadzidave za vse vrste objektov, razen za počitniške objekte,
- spremembe namembnosti objektov ali delov objektov na kmetijah: za potrebe kmetijstva in za turizem na kmetiji,
- spremembe namembnosti pomožnih objektov v objekte za turizem na kmetiji so dopustne le na samotnih kmetijah,
- spremembe namembnosti počitniških objektov niso dopustne,
- novogradnje kot nadomestne gradnje za enako namembnost, kot je zgrajeni objekt,
- novogradnje objektov za potrebe kmetij,
- gradnje in postavitve pomožnih objektov,
- gradnje objektov in ureditve za rekreacijo,
- postavitve začasnih objektov za prireditve.
Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje (Z) na 2. območju kmetijskih zemljišč, pa so dopustne še:
- spremembe namembnosti objektov ali delov objektov, za potrebe kmetijstva in gozdarstva, za proizvodno in storitveno obrt brez emisij in za terciarne dejavnosti,
- novogradnje objektov za potrebe kmetijstva in gozdarstva, za proizvodno in storitveno obrt ter za turizem na kmetiji.
V območjih razpršene gradnje, novogradnje počitniških objektov in spremembe namembnosti pomožnih objektov v počitniške objekte niso dopustni.
1.2 Rezervati in varstvena območja
12. člen
V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v trajno varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom ter v varstvenih območjih vodnih virov in voda, ki so določeni v grafičnem prikazu, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v tem odloku.
2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor
2.1. Urbanistično oblikovanje
13. člen
Varovane robove naselij, ki so označeni v grafičnem prikazu ali so določeni v posebnih določbah, je treba ohranjati tako, da preko njih ni dopustna gradnja objektov.
V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnem prikazu, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
Varovane ježe teras je ohranjati in niso dopustni posegi, ki bi spremenili značilno podobo naravne oblikovanosti terena in vegetacije.
Varovane gozdne robove, živice in drevesa, ki so označeni v grafičnih prikazih je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika. V varovanih gozdnih robovih in živicah je dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.
14. člen
Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma posameznih skupin objektov, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma skupine objektov.
15. člen
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in novi objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.
Za objekte etnološke in umetnostne dediščine nadomestna gradnja ni dopustna.
16. člen
V ureditvenih enotah vasi (v) je dopustna nadomestna in dopolnilna gradnja stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja na parcelni meji ob ustrezni ureditvi strešnih odtokov in snegolovov.
Pri nadomestnih gradnjah objektov je treba ohranjati podedovano gradbeno linijo, če je ta razpoznavna, oziroma tisto, ki je določena v grafičnem prikazu.
Nadomestna gradnja na parcelni meji ne sme presegati višine prvotnega objekta.
17. člen
Pri lokacijah dopolnilnih gradenj je potrebno lego objektov na parceli, orientacijo objekta, odmike od sosednjih objektov, gradbene mase, naklon strehe in smer slemena prilagoditi značilnostim ureditvene enote.
18. člen
Novogradnje objektov na območjih, ki niso namenjena poselitvi, so dopustne kot dopolnitve obstoječe zazidave. Novi objekti ne smejo biti postavljeni na vizualno izpostavljenih legah.
Pomožni objekti pri stanovanjskih objektih morajo biti postavljeni na funkcionalnem zemljišču. Pomožni objekti v zaselkih in na osamljenih kmetijah, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij, tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij.
Začasnih objektov ni dopustno postavljati v neposredni bližini zavarovanih objektov kulturne dediščine.
Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišča in dostopov.
Za lokacijo novogradenj oziroma dopolnilnih gradenj na površinah razpršene gradnje (z) je potreben prikaz celotne zazidave v območju, kjer je predlagan poseg.
2.2. Arhitekturno oblikovanje
19. člen
Arhitekturno oblikovanje posegov v ureditvenih enotah vasi (v), se mora zgledovati po oblikovnih kvalitetah objektov v posamezni ureditveni enoti, predvsem glede:
- sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas,
- oblikovanosti strehe,
- oblikovanja in razmerja fasad,
- arhitekturnih elementov ter
- barve in teksture streh in fasad.
20. člen
Ureditvena enota: vas (v)
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
- tloris: podolgovat, v razmerju stranic vsaj 1:1,4
- višina: največ P+1+M; pritličje pri vhodu največ 90 cm nad terenom; kolenčni zid visok največ 100 cm, pri tem sme biti višina kapu na strani vhoda največ 6,90 m nad terenom.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij, objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter obrtnih delavnic velja:
- tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5; dopusten je tloris v obliki črke "L". Razmerja krakov vsaj 1:2, tloris daljšega kraka z razmerjem stranic vsaj 1:1,5.
Strehe objektov morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom ali sestavljene večkapnice s strešinami v istem naklonu od 38° - 45°; sleme mora potekati v smeri daljše stranice objekta. Šotoraste strehe niso dopustne.
Določbe za ureditveno enoto vas (v) veljajo tudi za razpršeno gradnjo za oblikovanje stanovanjskih objektov, za gospodarska poslopja in za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti.
Ureditvena enota: enodružinska zazidava (e)
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
- tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4
- višina: P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 1,20 m nad terenom, kolenčni zid največ, 1,20 m. Višina kapu je na strani vhoda največ 7,70 m nad terenom; P+2, pritličje pri vhodu 30 cm nad terenom, podstreha brez kolenčnega zidu. Višina kapu je na strani vhoda največ 8,60 m nad terenom.
Dopustna je gradnja dvojčkov. Gradbena masa je lahko v takem sorazmerju kot pri enodružinski hiši, lahko pa sta masi dveh objektov združeni po krajši stranici tlorisa in je skupen objekt v takem razmerju, kot je predpis za samostojen objekt.
Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter obrtnih delavnic velja:
- tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4 dopusten je tloris v obliki črke "L", razmerje stranic vsaj 1:2.
Strehe objektov morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom ali sestavljene večkapnice s strešinami v istem naklonu od 36° - 45°; sleme mora potekati v smeri daljše stranice objekta. Šotoraste strehe niso dopustne.
Ureditvena enota: počitniški objekti (w)
Za oblikovanje stavbne mase velja:
- zazidana površina največ 50 m2
- tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,2
- višina: P+M. Objekt je lahko podkleten. Višina pritličja pri vhodu v objekt največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid največ 40 cm. Višina kapi v najnižji točki terena največ 5,20 nad njim;
- streha: dvokapnica nad osnovnim tlorisom v naklonu od 38° - 45°. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
Določila za ureditveno enoto počitniški objekti (w) veljajo tudi za oblikovanje počitniških objektov na površinah razpršene gradnje (Z).
Objekti, kot so: cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci, imajo lahko drugačen naklon strehe od zgoraj predpisanega.
21. člen
Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta z oblikovanjem in z gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
Prečni deli objekta po velikosti ne smejo biti višji od osnovnega objekta.
Z dozidavami in nadzidavami je treba doseči tako stavbno maso objekta, kot je določena za posamezno ureditveno enoto.
22. člen
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Pomožni prostostoječi objekti, morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapno streho v naklonu od 38° do 45°; enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Pomožni objekti kot prizidki morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
Vrtne lope morajo biti lesene, streha je lahko šotorasta.
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade starih kmečkih hiš.
Ograje v ureditvenih enotah vas naj bodo lesene ali iz naravnega avtohtonega kamna in ne višje od 0,80 m.
Ograje vrtov oziroma parcel v stanovanjskih območjih so dopustne do 1m. Ograje morajo biti izvedene v obliki žive meje, lesene ali žičnate z zasaditvijo.
V območju križišč in priključkov ograje ne smejo segati v pregledno polje ceste.
23. člen
Zatrepi gospodarskih objektov so lahko ometani, v celoti leseni ali obloženi z navpično postavljenim opažem.
Balkoni oziroma ganki v ureditveni enoti vas (v), na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni v nadstropju. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju in lahko potekajo le po delu fasade.
Ograje balkonov morajo biti lesene.
Napušči morajo biti tanke površine, konstrukcijski elementi (lege) naj bodo vidni.
Napuščev ni dopustno oblagati tako, da bi tvorili masivne elemente.
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti enake naklone kot osnovna streha. Strešine frčad ne smejo biti višje, kot je osnovna streha.
24. člen
Strehe morajo biti krite s kritino sive, rdeče, rjave ali temno sive do grafitno sive barve. Dopustne so kritine z majhnimi strešniki, bakrena pločevina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah in dvorcih. Prosojna kritina je dopustna na gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena le na delu južne strešine.
25. člen
Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali obloge iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitno sivi ali temno rjavi barvi.
26. člen
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je potrebno ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Prilagajati seje treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase.
V primeru spremembe namembnosti objektov kmečkih domov krajevno značilne arhitekture niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti objekta.
2.3. Oblikovanje drugih posegov
27. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Kjer razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati naraven potek vodotoka (meandri). Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.
28. člen
Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti.
Pri melioracijah in hidromelioracijah je potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohraniti prvotni potek vodotoka in vegetacijo ob njem ali jo ponovno zasaditi.
Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, porušiti ravnotežje na labilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in hudournikov. Urejanje pašnikov je potrebno izvesti pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
Ureditve smučišč so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah, na podlagi krajinsko ekološke presoje.
29. člen
Dopustno je odvzemati mivko, pesek, prod in kamen iz naravnih vodotokov, iz vodnih in privodnih zemljišč: če je dokazan večji dotok plavin od transportne sposobnosti vodotoka; če obstaja stalna težnja dviganja gladine zaradi zaprojevanja; če zaprojevanje ogroža vodnogospodarske objekte in naprave; če je ogrožen dotok vode v podtalnico; če je potrebno poglobiti dno zaradi plovbe ali boljšega odtoka vode.
Manjši peskokopi in gramoznice so dopustni za lokalne potrebe na vidno neizpostavljenih ter na ekološko neproblematičnih legah. Po končani rabi je potrebno peskokope in gramoznice sanirati ter vzpostaviti v prvotno rabo (gozd, kmetijske površine).
Ob sanaciji se opuščeni kopi v bližini vodotokov lahko zalijejo z vodo.
30. člen
Nasipe in odkopne brežine je potrebno zavarovati pred erozijo. Potrebna je zatravitev ali zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru, da naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati take elemente za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami.
Betonske škarpe morajo biti arhitekturno oblikovane ali obložene z naravnim kamnom.
31. člen
Pri urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne odstranitve varovanih dreves, ki so določena v grafičnem prikazu. Kjer ožine v naselju tvorijo kvalitetni objekti in je za te odseke v grafičnem prikazu določena gradbena črta, niso dopustne odstranitve teh objektov.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami ter po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
32. člen
Napisi in reklame ne smejo biti postavljene nad slemenom. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
3. Pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
33. člen
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena parcela za prostostoječo individualno stanovanjsko hišo meri največ 600 m2. Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo.
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa je najmanj 3 m. Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza je najmanj 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice za popravila avtomobilov, banke, pošte) ali pa so potrebne manjše deponije, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na funkcionalnem zemljišču pri objektu ali na skupnem funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj.
4. Pogoji za prometno urejanje sistemov zvez
34. člen
Rekonstrukcije prometnic z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dopustne.
Trase prometnic ne smejo posegati v brezna, jame, izvire ter sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba izvesti ustrezne propuste.
Tam, kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti.
V rezervatih, predvidenih za rekonstrukcijo cest, so na obstoječih objektih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela in drugi posegi v skladu s predpisi.
Rekonstrukcije in preplastitve cest je treba izvajati tako, da se nivo ceste ne dviga nad nivoje vhodov v objekte, ter da se s tem ne poslabšuje dostopnost do teh objektov za funkcionalno ovirane ljudi. Na prometnih ožinah je potrebno zagotoviti minimalne širine pločnikov za pešce.
35. člen
Poljske in gozdne poti smejo biti široke največ 3 m. Širše so lahko na zavojih in na delih, kjer je predvideno izogibališče ali deponija za les.
36. člen
Večja parkirišča in počivališča ob magistralnih in regionalnih cestah izven ureditvenih območij naselij morajo biti opremljena s klopmi, smetnjaki, sanitarijami in pitno vodo.
Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnostih morajo biti asfaltirana in opremljena z lovilci olj.
37. člen
Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
Avtobusna postajališča morajo imeti označene in osvetljene prehode čez cesto.
38. člen
Ob medkrajevnih kablih je v trimetrskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
Na objektih kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne.
5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
39. člen
Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča.
Po izgradnji kanalizacije je potrebno vse objekte v zbirnem območju priključiti na novo zgrajeno omrežje.
Meteorne vode se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice.
Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvodnjavanje odpadnih voda.
40. člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtonimi grmovnicami.
Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Ravne strehe niso dopustne, naklon strehe mora biti prilagojen sosednjim objektom. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
41. člen
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri kvalitetnih in varovanih pogledov.
42. člen
Male hidroelektrarne so v območjih predvidenih naravnih spomenikov dopustne le v sklopu obstoječih ali na mestu nekdanjih mlinov in žag, izjemoma tudi na drugih lokacijah, če predvideni posegi ne bodo poškodovali naravnih razmer, zaradi katerih je območje predlagano za zavarovanje. Male hidroelektrarne v območjih naravne dediščine so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah.
Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode, ki zagotavlja biološki minimum. Tlačni vodi morajo biti vkopani, zemljišče pa urejeno in zavarovano proti eroziji. Pri vkopavanju tlačnih cevi ni dopustno zasipavanje struge z odvečnim materialom. Dopustne so obnovitve starih rak za potrebe malih hidroelektrarn.
43. člen
Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na streho, balkonske ograje in zatrepe, tako da ležijo v njihovi ravnini. Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne.
44. člen
Odjemna mesta s kontejnerji in zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj bodo v naseljih postavljena v bližini trgovin ali parkirnih površin. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje - zidu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji.
6. Pogoji za varstvo in urejanje voda
45. člen
Obstoječe izvire vode je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za potrebe napajanja živine in za požarno varnost.
Izgradnja črpališč talne in izvirne vode ter vodnih zajetij je dopustna tako, da se po končanih delih okolica objektov zatravi in zasadi.
V območjih predvidenega in obstoječega zavarovanja vodnih virov veljajo naslednji režimi:
- za najožje varstveno območje (I) so dopustne samo:
- ureditve in zavarovanja vodnega zajetja ter sanacije neustreznih higienskih razmer;
- adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov po predhodni sanaciji odvajanja odpadnih voda;
- za ožje varstveno območje (II) niso dopustne:
- novogradnje objektov, razen adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov po predhodni sanaciji odvajanja odpadnih voda,
- izkoriščanje mineralnih surovin,
- širitve obstoječih in urejanje novih odlagališč odpadkov,
- urejanje skladišč naftnih derivatov in nevarnih snovi,
- agromelioracije, ki vključujejo intenzivno gnojenje;
- za širše varstveno območje (III) niso dopustne:
- širitve obstoječih in urejanje novih odlagališč odpadkov,
- urejanje skladišč nevarnih snovi,
- urejanje skladišč naftnih derivatov, razen za lokalne potrebe, izvedba mora biti dvoplaščna,
- ponikovanje odpadnih voda;
- za vplivno varstveno območje ni dopustno:
- urejanje skladišč naftnih derivatov in nevarnih snovi nad 200 m3 prostornine,
- gradnja naftovodov,
- gradnja objektov, ki bi znatno zmanjšali naravno ponikovanje padavin ali zmanjševali naravno infiltracijo iz vodotokov.
46. člen
Za potrebe vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti 10 m odmik objektov od roba brežine, razen za mline, žage in male hidroelektrarne. Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojne vodne uprave in zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Reka Sava je v celotnem toku do Kranja predvidena za razglasitev za naravni spomenik. Niso dopustni posegi v strugo in na obrežje, v skladu z režimom varovanja hidrološke naravne dediščine.
7. Merila in pogoji za varstvo naravne in kulturne dediščine
47. člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dopustni.
Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
IV. POSEBNE DOLOČBE ZA POSEGE V PROSTOR
48. člen
Na površinah razpršene gradnje za stanovanja (Zs) so poleg posegov, navedenih v 9. in 11. členu tega odloka, dopustne še: novogradnje stanovanjskih objektov ter spremembe namembnosti objektov in delov objektov v stanovanjske objekte.
49. člen
Na stavbnem zemljišču okrog cerkve sv. Jošta niso dopustne novogradnje objektov.
50. člen
030 JAMNIK
Na grebenu in na travnatih pobočjih pri sv. Primožu niso dopustni nikakršni posegi, razen postavitve kozolcev pod grebenom.
Na južnem delu zemljišča parc. št. 223, k.o. Nemilje, ki je stavbno zemljišče, je dopustna ureditev počivališča z okrepčevalnico.
51. člen
049 NEMILJE
Dosledno je treba upoštevati omejitev naselja v jugovzhodni smeri na terasi. Ni dopustna širitev na ravnico.
Na delu zemljišča parc. št. 882/6, k.o. Nemilje, ki je stavbno zemljišče, je dopustna gradnja počitniškega objekta v enakih merah, kot je sosednji objekt.
52. člen
050 NJIVICA
V naseljih Log in Njivica ni dopustna sprememba kozolcev in senikov v bivalne objekte.
53. člen
072 PŠEVO
Na površinah razpršene gradnje (Z) je dopustna na zemljišču parc. št. 381 in 379 - del, obe k.o. Pševo, s skupno površino okoli 3000 m2, preselitev kmetije.
Organizacija kmetije mora biti taka, da noben objekt vizualno ni preveč izpostavljen.
Na stavbnem zemljišču - razpršena gradnja (Z) parc. št. 279/3 k.o. Pševo, s površino okoli 60 m2, je dopustna gradnja garaže.
54. člen
076 SPODNJA BESNICA
Na Pešnici je treba dosledno upoštevati omejitev gradenj proti vzhodu, v smeri zavarovanja območja reke Save.
Dopustna je novogradnja stanovanjske hiše in gradnja prizidka k obstoječi hiši na stavbnem zemljišču - razpršena gradnja (Zs), parc. št. 127/3, 120-del, 713/3-del in 119/1, vse k.o. Pševo. Pogoj za lokacijo objektov je ureditev posestnega stanja v naravi. Lokacija je dopustna pod pogoji Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine in organa, ki skrbi za varstvo voda.
55. člen
113 ZGORNJA BESNICA
Potrebno je ohraniti zelenje med posameznimi skupinami objektov oziroma deli naselja.
Dopustna je preselitev kmetije na 1. območje kmetijskih zemljišč (1) na del zemljišča parc. št. 160 k.o. Zg. Besnica, s površino okoli 2260 m2. Dovoz na kmetijo ni dopusten-z lokalne ceste L-805, ampak s krajevne poti na Podrovnik 2.
Za gradnjo objektov na delu zemljišča parc. št. 666/1 k.o. Zg. Besnica, je potrebno utrditi novonastali gozdni rob na jugozahodnem delu zemljišča.
V. KONČNE DOLOČBE
56. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu občine Kranj, pristojnem za urejanje prostora, in pri krajevnih skupnostih: Besnica, Bitnje, Jošt, Podblica, Žabnica.
57. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
58. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-04/1989-04
Kranj, dne 14. oktobra 1994.
Predsednik
Skupščine občine Kranj
Vitomir Gros, dipl. inž. l. r.
