Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o Družbenem pravobranilcu Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. novembra 1994.

Družbeni pravobranilec Republike Slovenije je samostojni državni organ, ki opravlja vse naloge in pooblastila, ki jih je do uveljavitve tega zakona imel družbeni pravobranilec samoupravljanja.

Družbeni pravobranilec Republike Slovenije opravlja svojo funkcijo na celotnem območju države in ima najmanj deset namestnikov.
Sedež Družbenega pravobranilca Republike Slovenije je v Ljubljani.
Družbeni pravobranilec Republike Slovenije ima okrogel pečat, v katerem je grb Republike, Slovenije in napis "Republika Slovenija, Družbeni pravobranilec Republike Slovenije".

Družbenega pravobranilca Republike Slovenije in njegove namestnike imenuje in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za volitve; imenovanja in administrativne zadeve po opravljenem javnem razpisu za nedoločen čas.
Družbeni pravobranilec Republike Slovenije in njegovi namestniki so za svoje delo odgovorni Državnemu zboru Republike Slovenije.
Za Družbenega pravobranilca Republike Slovenije ali njegovega namestnika je lahko imenovana oseba:
– ki je državljan Republike Slovenije,
– ki je dopolnila 30 let starosti,
– ki je poslovno in zdravstveno sposobna in osebnostno primerna za opravljanje funkcije,
– ki aktivno obvlada slovenski jezik,
– ki je diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom in ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja varstva družbene lastnine in pravic delavcev iz delovnih razmerij,
– ki ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Državni zbor Republike Slovenije razreši Družbenega pravobranilca Republike Slovenije in njegovega namestnika:
– če sam zahteva razrešitev,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– če s svojim delom in ravnanjem krši ugled funkcije,
– če trajno izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmožnost za opravljanje službe,
– če izgubi državljanstvo Republike Slovenije,
– če izpolni pogoje za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starosti,
– če nastopi funkcijo ali delo ali opravlja dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo Družbenega pravobranilca Republike Slovenije oziroma njegovega namestnika.

Funkcija Družbenega pravobranilca Republike Slovenije in njegovega namestnika ni združljiva s funkcijami ali delom v drugih državnih organih, organih lokalnih skupnosti, organih političnih strank in sindikatov, kakor tudi v institucijah, ki opravljajo z zakonom in drugimi predpisi določene naloge v postopkih lastninskega preoblikovanja družbene lastnine.
Za Družbenega pravobranilca Republike Slovenije in njegovega namestnika veljajo glede opravljanja pridobitne dejavnosti omejitve, ki so po zakonu določene za funkcionarje, ki poklicno opravljajo predstavniške in izvršilne funkcije v državnih organih.

Plača Družbenega pravobranilca Republike Slovenije in njegovega namestnika se določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki ter na enak način, kot plača sodnikov višjega sodišča.
Za uvrstitev v plačilno skupino ter za druge pravice iz delovnega razmerja ter pokojninskega, invalidskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja Družbenega pravobranilca Republike Slovenije in njegovega namestnika se smiselno uporabljajo določbe zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94).
O uvrstitvi v plačilno skupino ter o drugih pravicah iz delovnega razmerja ter pokojninskega, invalidskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja Družbenega pravobranilca Republike Slovenije odloča Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
O uvrstitvi v plačilno skupino ter o drugih pravicah iz delovnega razmerja ter pokojninskega, invalidskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja namestnika Družbenega pravobranilca Republike Slovenije odloča Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve na predlog Družbenega pravobranilca Republike Slovenije.
Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest določi Družbeni pravobranilec Republike Slovenije, potem ko pridobi soglasje Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.

Sredstva za delo se Družbenemu pravobranilcu Republike Slovenije zagotavljajo iz državnega proračuna.

Družbeni pravobranilec Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: družbeni pravobranilec) začne postopek za varstvo družbene lastnine in pravic delavcev na lastno pobudo ali na predlog organov, fizičnih in pravnih oseb, pri čemer s svojimi pobudami in mnenji preprečuje kršitev pravic delavcev in oškodovanje družbene lastnine, z zahtevami in tožbami pa zahteva odpravo kršitev pravic oziroma odpravo oškodovanja družbene lastnine.
Pri uresničevanju teh funkcij družbeni pravobranilec lahko zahteva, da mu pravne osebe posredujejo splošne akte in druge listine.

Družbeni pravobranilec je dolžan podati ovadbo pristojnemu državnemu tožilcu zaradi uvedbe postopka zoper odgovorno osebo, če meni, da je z oškodovanjem družbene lastnine ali s kršitvijo pravic delavcev storjeno kaznivo dejanje.

Če družbeni pravobranilec oceni, da je zaradi odprave oškodovanja družbene lastnine potrebno odločanje organa upravljanja gospodarske družbe oziroma druge pravne osebe, lahko zahteva, da se skliče seja organa upravljanja gospodarske družbe oziroma druge pravne osebe.

Državni organi in sodišča so dolžni dajati družbenemu pravobranilcu ustrezno pravno pomoč in podatke, potrebne za izvajanje njegove funkcije.

Družbeni pravobranilec je dolžan o svojem delu najmanj enkrat letno poročati Državnemu zboru Republike Slovenije, o posameznih vprašanjih pa kadarkoli, če oceni, da je to potrebno ali ko to zahteva Državni zbor Republike Slovenije oziroma njegovo delovno telo.

Družbeni pravobranilec samoupravljanja Republike Slovenije in njegovi namestniki ter občinski družbeni pravobranilci samoupravljanja, ki so opravljali svojo funkcijo na dan 25. 10. 1994, nadaljujejo z delom do imenovanja Družbenega pravobranilca Republike Slovenije in njegovih namestnikov po določbah tega zakona.
Mesta Družbenega pravobranilca Republike Slovenije in njegovih namestnikov se v skladu z določbami tega zakona razpišejo najkasneje do 31. 12. 1994.
Osebe iz prvega odstavka tega člena, ki ne bodo v skladu z določbami tega zakona imenovane na funkcijo Družbenega pravobranilca Republike Slovenije oziroma njegovih namestnikov, imajo pravice, ki so jih dosedanji predpisi določali za družbene pravobranilce samoupravljanja, ki niso bili ponovno imenovani.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21/75, 31/84 in Uradni list RS, št. 8/90) in se preneha uporabljati zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 20/82).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.