– IZHAJAJOČ IZ ideje evropskega povezovanja na načelih medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti;

– V TRDNI VERI, da ima novo nastajajoči skupni evropski dom smisel in prihodnost samo, če se v njem dobro počutijo majhni in veliki narodi;
– ZAVEDAJOČ SE pripadnosti Slovenije demokratičnim vrednotam Evrope, ki temeljijo tudi na izročilu antifašizma in spoštovanju človekovih pravic ter pravic narodov do samoodločbe;
– UPOŠTEVAJE Ustanovno listino OZN ter načela KVSE;
– POUDARJAJOČ razvitost in vsestranskost sodelovanja Slovenije in Evropske unije;
– SPOMINJAJOC SE mnogih vezi sodelovanja med Slovenijo in Italijo in zavedajoč se možnosti za Tazmah vsestranskega sodelovanja med obema narodoma in državama;
– ODLOČENI, da ne pozabimo težavne zgodovine odnosov med Italijo in Slovenci, zgodovine, ki je doživela vrhunec v fašizmu in okupaciji, vendar prepričani, da pretekli spori in trpljenje sodijo v zgodovino, in da so
"dokončno rešeni s Pariško mirovno pogodbo, Osimskimi sporazumi in Rimsko pogodbo;
– V PREPRIČANJU, da so dobrososedski odnosi med Slovenijo in Italijo najboljše zagotovilo za obstoj in poln razvoj slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji;
– OPOZARJAJOČ na Stališča in sklepe Državnega zbora z dne 25. marca 1993 in stališča ter sklepe Odbora za mednarodne odnose o odnosih Slovenije in Italije z dne 10. maja 1994 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE na podlagi 169. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije sprejema naslednjo
DEKLARACIJO o odnosih Slovenije z Italijo in Evropsko unijo
1. Državni zbor Republike Slovenije izraža globoko obžalovanje in zaskrbljenost nad dejstvom, da sosednja Italija vztrajno preprečuje približevanje Slovenije Evropski uniji. V zadnjem času Italija izkorišča svoj položaj za preprečitev začetka pogajanj o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji.
2. Državni zbor ponovno poudarja, da so odnosi med Slovenijo in Italijo mednarodnopravno urejeni. S sukcesijo sta obe državi 31. julija 1992 podedovali sporazume, ki so bili v skupnem interesu obeh držav, vključujoč Osimske sporazume iz leta 1975 in tako imenovani Rimski sporazum iz leta 1983.
Ob vprašanju mednarodno pravne urejenosti odnosov med državama Republika Slovenija poudarja svojo privrženost načelu "pacta sunt servanda".
Prizadevanja, da bi kljub temu delno ali v celoti revidirali obstoječe sporazume, niso nevarna le za odnose med Italijo in Slovenijo, pač pa pomenijo nevaren precedens poskusa revizije povojne ureditve Evrope in potencialno destabilizacijo naše celine.
3. Iz izjav in dejanj vladnih in diplomatskih predstavnikov Republike Italije ugotavljamo, da Italija pričakuje spremembo nekaterih veljavnih sporazumov zaradi domnevno spremenjenih zgodovinskih okoliščin in s tem pogojuje svoje soglasje k pristopu Republike Slovenije k pogajanjem o pridruženem članstvu v Evropski uniji.
Italijanska zahteva glede popravljanja krivic bi lahko odprla stara vprašanja o nepopravljenih krivicah in o škodi, ki je bila storjena Slovencem in slovenskemu narodu med obema vojnama v času fašizma v Italiji in v času okupacije (1941 – 1943) na delu slovenskega ozemlja.
4. Slovenija ostaja zavezana razvoju kar najboljših političnih, gospodarskih, kulturnih in ostalih odnosov s svojo zahodno sosedo. Zato želi ob tej priložnosti še posebej povabiti sosednjo Italijo k višjim oblikam gospodarskih odnosov, skupnim povezavam na področju menjave in k skupnim nastopom na tretjih trgih. Slovenija vidi nove priložnosti za sodelovanje na področju prometa in komunikacij, bančnega sodelovanja, ter na področju znanosti in tehnologije, kulture in športa. Slovenija želi spodbuditi tudi tesnejše sodelovanje na regionalni ravni.
Avtohtoni manjšini – slovenska, v Italiji in italijanska v Sloveniji – naj bosta most med narodoma, njune pravice in status pa maksimalni in čimbolj primerljivi.
5. Državni zbor Republike Slovenije poziva Italijo, naj sledi dobremu zgledu Slovenije pri zaščiti italijanske manjšine na svojem ozemlju in uredi pravično in učinkovito pravno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Pri tem Državni zbor opozarja, da še do danes niso izpolnjene obveznosti iz Osimskih sporazumov glede globalne manjšinske zaščite Slovencev v Italiji.
Ob tem Državni zbor poudarja:
-načelo, da ostajajo v celoti veljavni vsi doslej sprejeti mednarodni sporazumi, od Mirovne pogodbe z Italijo do Osimske pogodbe, ki zadevajo položaj italijanske in slovenske manjšine;
– upoštevanje in dejansko uresničevanje evropskih meril zaščite, izraženih v pariškem in kopenhagenskem dokumentu in v dokumentih Sveta Evrope, v dvostranskem urejanju tega vprašanja med državama.
6. Sedanji enostranski pritiski, pogojevanja in blokade pri multilateralnih povezovanjih Slovenije s strani Italije so za našo državo nesprejemljivi, saj ne ogrožajo le odnosov s Slovenijo, pač pa ogrožajo temeljne vrednote, na katerih temelji projekt evropskega združevanja.
Ločiti je treba vprašanje bilateralnih odnosov med Slovenijo in Italijo od vprašanja glede pridruževanja Slovenije evropskim integracijam. Prvo ne more pogojevati drugega. Odnosi med Slovenijo in Italijo se lahko urejajo tudi po pridruženju Slovenije Evropski uniji.
7. Slovenija se gospodarsko in politično pripravlja in ostaja zainteresirana za sklenitev Evropskega sporazuma z Unijo na enakopravni osnovi, pri čemer izpolnjuje kriterije, kot jih zahtevajo doslej sklenjeni Evropski sporazumi s srednjeevropskimi državami.
Ob tem Državni zbor poudarja, da se Slovenija ni pripravljena uklanjati pritiskom ene članice Unije in ji odpirati vrata za nadaljnje stopnjevanje zahtev. Z obžalovanjem ugotavlja, da so dosedanje italijanske zahteve, ob zanikanju veljavnih bilateralnih sporazumov, usmerjene mimo ureditev v dosedanjih Evropskih sporazumih in vodijo celo v možnost diskriminacije različnih državljanov EU pri pridobivanju nepremičnin na slovenskem ozemlju. Pri zavračanju takih zahtev Slovenija računa na razumevanje in na podporo pri sklepanju enakopravnega sporazuma.