Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi v zrak za kurilne naprave, in sicer:
– mejne emisijske vrednosti,
– določitev goriv, ki se smejo kuriti v kurilnih napravah,
– ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije v zrak,
– prilagoditev obstoječih kurilnih naprav določbam te uredbe.
Za vprašanja o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja uredba o emisijah snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94).

Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Kurilna naprava je naprava, v kateri se z zgorevanjem goriv pridobiva toplota. Sestavljajo jo kurišče ali več kurišč, vezni elementi in odvodnik odpadnih plinov.
2. Kurišče je del kurilne naprave, v kateri zgoreva gorivo.
3. Kurilna naprava s kombinirano kurjavo je tista, v kateri se lahko izmenično kuri dve ali več vrst goriv.
4. Kurilna naprava z mešano kurjavo je tista, v kateri se hkrati kuri dve ali več vrst goriv.
5. Rekonstrukcija kurilne naprave je vsak poseg, ki bistveno spremeni glavne tehnične značilnosti ali zmogljivost naprave in ima za posledico spremembo količine in vrste emisij dimnih plinov. Rekonstrukcija kurilne naprave je tudi vgradnja nove čistilne naprave dimnih plinov. Rekonstrukcija kurilne naprave je tudi zamenjava goriva, kadar gre pri zamenjavi goriva za spremembo njegovega agregatnega stanja.
6. Goriva so vse v kurišče dovedene gorljive snovi, vključno z njihovimi negorljivimi sestavinami.
7. Naravni les je les, ki je samo mehansko obdelan.
8. Biomasa so goriva, ki se pridobivajo iz rastlin ali delov rastlin kot so les, lubje, slama, stebla žitaric in drugo.
9. Vhodna toplotna moč kurilne naprave se izračuna na podlagi spodnje kurilnosti goriva in količine goriva, ki lahko pri trajnem pogonu kurilne naprave zgori v časovni enoti. Za goriva se kurilnost opredeli za vsak primer posebej.
10. Nazivna toplotna moč kurilne naprave je najvišja, v trajnem pogonu koristno oddana toplota v časovni enoti. Če ima kurilna naprava podano območje toplotne moči, je nazivna toplotna moč tista, ki je trenutno nastavljena in označena na kurilni napravi. Brez te posebne oznake velja za nazivno toplotno moč najvišja vrednost znotraj območja toplotne moči, ki je dosežena pri normalnem obratovanju kurilne naprave.
11. Dimni plini so odpadni plini iz kurilne naprave, ki so onesnaženi s snovmi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju.
12. Čistilne naprave dimnega plina so naprave, namenjene za izločevanje snovi, ki onesnažujejo zrak.
13. Dimno število je merilo za sajavost dimnih plinov. Potemnelost filtrirnega papirja ima lestvico 10 polj različne intenzitete črnosti, pri čemer se ugotavlja, kateri stopnji v lestvici je počrnelost najbližja. Dimno število merimo pri tekočih in plinastih gorivih.
14. Črnina dimnih plinov po Ringelmanu je merilo za sajavost dimnih plinov pri zgorevanju goriv. Črnino dimnih plinov se primerja s primerjalno lestvico šestih polj različnih črnosti (Ringelmanova lestvica), ki se stopnjujejo od 0 do 5, pri čemer je vsako naslednje polje za 20% bolj črno od prejšnjega. S to lestvico se vizualno presoja črnina dimnih plinov, izpuščenih skozi odvodnik kurilne naprave.
15. Dimno katransko število je merilo za sajavost dimnih plinov pri zgorevanju trdnih goriv. Potemnelost filtrirnega papirja se primerja s primerjalno lestvico 80 barvnih polj, pri čemer se ugotavlja, kateri stopnji je potemnelost najbližja.
16. Toplotna izguba z dimnimi plini je toplota, ki jo kurilne naprave oddajajo z dimnimi plini, določi pa se takole:

17. Dovoljeni preostali čas obratovanja je v urah izražen čas obratovanja obstoječe kurilne naprave, ki ne izpolnjuje zahtev o emisiji snovi v zrak po tej uredbi, do njene prilagoditve ali dokončnega zaprtja. Čas obratovanja se izračunava kot razmerje med dejansko dovedeno toplotno energijo pokurjenega goriva, izračunano na podlagi kurilnosti, in vhodne toplotne moči kurišča.
18. Emisijski delež za žveplo es je razmerje med ugotovljeno količino žvepla v dimnem plinu in celotno količino, vsebovano v gorivu. Emisijski delež es je naveden v odstotkih.
19. Stopnja razžveplanja εs je razmerje med količino žvepla, ki je vsebovan v. produktih razžveplanja ter trdnih ostankih, in celotno količino, dovedeno z gorivom. Navedena je v odstotkih in se izračuna na način: εs = 100 – es

Določbe te uredbe veljajo za male, srednje in velike kurilne naprave.
Posamična kurilna naprava se določi kot mala, srednja ali velika glede na vrsto goriva, ki se uporablja za kurjenje, in glede na vhodno toplotno moč naprave, kot je določeno v tabeli 1.

* druga trdna in druga tekoča goriva so določena v drugem odstavku 5. člena te uredbe.

Določbe te uredbe ne veljajo za sežigalnice odpadkov, koksarniške peči, plinske turbine, dogorevalne oziroma kogeneracijske naprave in sušilnice ter druge kurilne naprave, v katerih material, ki se obdeluje, prihaja neposredno v stik z odpadnimi plini in za kurilne naprave, v katerih se sosežigajo odpadki.

V kurilnih napravah je dovoljeno uporabljati naslednja goriva:
– premog, briketi premoga in koks,
– Šota in njeni briketi,
– naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži), lesni ostanki brez umetnih dodatkov in brez lesnih zaščitnih sredstev,
– biomasa in briketi iz biomase brez dodanega veziva, ki vsebuje halogenirane spojine,
– tekoča goriva: kurilno olje EL, težja kurilna olja, metanol in etanol,
– gorljive tekočine, ki ne povzročajo drugačne in višje emisije, kot to velja za kurilno olje EL,
– plinasta goriva.
Za uporabo drugih tekočih ali trdnih goriv, ki so:
– odpadne gorljive tekočine, ki vsebujejo skupaj do 10 mg polikloriranih aromatskih ogljikovodikov, kot so poliklorirani bifenili (PCB) in pentaklorfenoli (PCP), na kg gorljive tekočine in imajo kurilnost najmanj 30 MJ/kg ter ne povzročajo druge in višje emisije, kot to velja za kurilno olje EL in
– lesni ostanki kot so vezane lesne plošče, iverne plošče, lesonitne plošče in drugi lepljeni izdelki iz lesa, ki ne vsebujejo halogeniranih organskih spojin, je potrebno dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo okolja. Ministrstvo izda dovoljenje, če iz poročilo o vplivih obratovanja kurilne naprave na okolje pri uporabi goriv iz drugega odstavka tega člena, ki je sestavni del vloge za izdajo dovoljenja, izhaja, da uporaba teh goriv ne povzroča emisije, ki presega mejne vrednosti iz te uredbe.

Mejne koncentracije za male kurilne naprave so:

Mejne vrednosti, določene v tabeli 2, veljajo tudi za rekonstrukcijo kurilne naprave z nazivno močjo > 300 kW.

Mejne koncentracije za obstoječe male kurilne naprave so:

V malih kurilnih napravah je prepovedano kuriti premog, brikete iz premoga ali koks, pri katerih vsebnost skupnega žvepla presega 0.7 g/MJ.
V malih kurilnih napravah je prepovedano kuriti druga tekoča in druga trdna goriva iz drugega odstavka 5. člena te uredbe.
V malih kurilnih napravah je prepovedano kuriti težja kurilna olja.

Mejne koncentracije za srednje kurilne naprave so:

Mejne vrednosti, določene v tabeli 4, veljajo tudi za rekonstrukcijo kurilne naprave.

Mejne koncentracije za obstoječe srednje kurilne naprave so:

Mejne koncentracije za velike kurilne naprave so:

Mejne vrednosti, določene v tabeli 6, veljajo tudi za rekonstrukcijo kurilne naprave.

Če koncentracija žveplovih oksidov presega mejne vrednosti iz prejšnjega člena, je obvezno, trajno čiščenje dimnih plinov s stopnjo razžveplanja, določeno v tabeli 7.

Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, lahko dovoli za posamezno veliko kurilno napravo vhodne toplotne moči nad 100 MW, ki uporablja domači premog, odstopanje od mejnih vrednosti za emisijo žveplovih oksidov iz prejšnjega člena. Dovoljenje lahko da, ko na podlagi vloge povzročitelja obremenitve ugotovi, da bi emisija presegala mejne koncentracije iz prejšnjega člena kljub stopnji razžveplanja es, določeni v tabeli 7. Dovoljeno odstopanje se izračuna na podlagi spremenjene mejne koncentracije, ki velja za kurilne naprave vhodne toplotne moči nad 500 MW. Namesto 400 mg/m3 se pri izračunu mejne koncentracije na podlagi linearnega zmanjševanja. uporabi vrednost 650 mg/m3.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, lahko dovoli za posamezno veliko kurilno napravo, ki uporablja domači premog, odstopanje od mejnih vrednosti za emisijo dušikovih oksidov iz prejšnjega člena. Dovoljenje lahko da, ko na podlagi vloge povzročitelja obremenitve ugotovi, da bi emisija presegala mejne koncentracije iz prejšnjega člena kljub uporabi primarnih ukrepov za zmanjševanje emisije na kurilni napravi. Dovoljeno odstopanje je:
– do 650 mg/m3 za vhodno toplotno moč kurilne naprave, manjšo ali enako 300 MW,
– do 400 mg/m3 za vhodno toplotno moč kurilne naprave, večjo od 300 MW.

Mejne koncentracije za obstoječe velike kurilne naprave so:

Koncentracije emisije iz kurilnih naprav se preračunajo na koncentracijo v suhih dimnih plinih, upoštevajoč računske vsebnosti kisika, določene s to uredbo.

Za kurilno napravo z mešano kurjavo se določi mejna koncentracija tako, da se mejne koncentracije za vsako vrsto goriva posebej pomnožijo z deležem toplotne energije, ki ga posamezno gorivo prispeva v kurišče. Tako pomnožene vrednosti mejnih koncentracij se seštejejo.
Na način iz prejšnjega odstavka se določijo tudi mejne koncentracije v dimnih plinih odvodnika kurilne naprave z več kurišči, v katerih se uporabljajo različna goriva.
Če je v kurilni napravi z mešano kurjavo toplotni prispevek tistega goriva, za katerega veljajo največje mejne vrednosti, vsaj 50%, veljajo za emisijo mejne vrednosti, ki so v uredbi določene za to gorivo.
Za kurilno napravo s kombinirano kurjavo veljajo mejne vrednosti za tisto gorivo, ki trenutno zgoreva. Pri preklopu obratovanja kurišča s trdnega goriva na plinasto ali tekoče veljajo še štiri ure po preklopu mejne vrednosti za trdno gorivo.
Za kurilno napravo s kuriščem z vrtinčno kurjavo veljajo mejne vrednosti za trdna goriva, določene s to uredbo, tudi ob mešani oziroma kombinirani kurjavi.

Kurilne naprave, ki imajo vgrajene naprave za raz-žveplanje dimnih plinov in naprave za zmanjševanje anorganskih halogenskih spojin v dimnih plinih, lahko obratujejo brez teh naprav največ 240 ur na leto, od tega največ 72 ur nepretrgoma.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora povzročitelj obremenitve vsak izpad čistilnih naprav prijaviti inšpektoratu, pristojnemu za varstvo okolja.
Čas obratovanja iz prvega odstavka tega člena, v katerem je presežena dvakratna mejna emisijska vrednost, se upošteva kot čas izpada čistilnih naprav.

Povzročitelj obremenitve mora zagotoviti izpuščanje dimnih plinov v okolje samo skozi odvodnik kurilne naprave.
Pri načrtovanju novih in pri rekonstrukciji srednjih in velikih kurilnih naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve pri izračunu potrebne višine dimnika upoštevati možne vplive na okolje in zdravje ljudi v neposredni bližini kurilne naprave.

Prve in občasne meritve emisije se ne opravljajo na kurilnih napravah na tekoča in plinasta goriva, katerih nazivna toplotna moč je manjša ali enaka 8 kW, in na kurilnih napravah na trdna goriva, katerih nazivna toplotna moč je manjša ali enaka 50 kW.
Občasne meritve niso potrebne, če ima kurilna naprava vgrajene ustrezno umerjene merilnike za trajno merjenje, ki nepretrgoma delujejo.

Za nove kurilne naprave in kurilne naprave v rekonstrukciji so v odvisnosti od vrste goriva in vhodne toplotne moči kurišča trajne meritve obvezne v primerih iz tabele 9.

Za obstoječe kurilne naprave so v odvisnosti od vrste goriva in toplotne moči kurišča trajne meritve obvezne v primerih iz tabele 10.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gospodarska družba ali druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
– če ravna v nasprotju s 5. členom,
– če ravna v nasprotju z 8. členom,
– če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena,
– če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 17. člena te uredbe.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba gospodarske družbe ali druge pravne osebe.
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z določbami 8. člena te uredbe.

Povzročitelj obremenitve mora obstoječo malo kurilno napravo na tekoče ali plinasto gorivo nazivne toplotne moči, večje od 8 kW in manjše ali enake 50 kW, katere emisija je čezmerna, prilagoditi določbam te uredbe do 1. julija 1998.
Povzročitelj obremenitve mora obstoječo malo kurilno napravo nazivne moči več kot 50 k\V, katere emisija je čezmerna, prilagoditi določbam te uredbe do 1. julija 1997.
Če ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, za obstoječe kurilne naprave odredi pripravo in izvedbo sanacijskega programa, določi tudi dovoljeni preostali čas obratovanja.

Za obstoječe kurilne naprave začnejo mejne vrednosti in drugi pogoji za nove kurilne naprave veljati:
– za male kurilne naprave iz 6. člena te uredbe 1. julija 2000;
– za srednje kurilne naprave iz 9. člena te uredbe 1. julija 2002;
– za velike kurilne naprave iz 11. člena te uredbe 1. julija 2004.

Povzročitelj obremenitve mora na obstoječih kurilnih napravah, ki so v redni uporabi, zagotoviti izvedbo meritev skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu v naslednjih rokih:
– 1 leto po uveljavitvi te uredbe na srednjih in velikih kurilnih napravah,
– 3 leta po uveljavitvi te uredbe na malih kurilnih napravah nazivne toplotne moči nad 50 kW,
– 4 leta po uveljavitvi te uredbe na drugih malih kurilnih napravah, na katerih se skladno z 18. členom te uredbe izvajajo prve in občasne meritve.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe prvega odstavka 8. člena te uredbe, ki prične veljati 1. julija 1995.