Na podlagi 10. in 80. člena zakona o varstvu okolja (Uradni Ust RS, št. 32/93) in 30. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 20/93) je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji dne 16. 11. 1994 sprejela

Zaradi spodbujanja manjšega obremenjevanja in racionalne rabe ter izkoriščanja naravnih dobrin v občini Grosuplje se s tem odlokom predpisujejo takse za onesnaževanje vode, tal, zraka in ustvarjanje odpadkov ter povračil za izkoriščanje naravnih virov.

Zavezanci za plačilo taks so pravne in fizične osebe, ki neposredno ali posredno onesnažujejo, degradirajo, povzročajo tveganje v okolju ali kako drugače posegajo v sestavine okolja.
Zavezanci s takso krijejo stroške, ki nastanejo zaradi obremenjevanja okolja, stroške odškodnin za razvrednotenje okolja in stroške za odpravo poškodb okolja.
S takso se krijejo tudi stroški monitoringa, evidenc in izboljšanja tehnologij varstva okolja, vlaganje v objekte, naprave in opremo, ki služijo varstvu okolja.
Kadar je povzročitelja prekomerne obremenitve, nevarnosti ali poškodbe mogoče ugotoviti, mora le-ta, kljub plačani taksi, poskrbeti za sanacijo na lastne stroške.

Zavezanci s takso krijejo stroške varstva naravnih virov in vrednot, stroške sanacij in degradacij, stroške monitoringa, evidenc, katastrov in izboljšanja tehnologij za varstvo naravnih virov in vrednot. S povračilom se vlaga tudi v izgradnjo in prenovo objektov, naprav in opreme, ki služi racionalnejšemu izkoriščanju in distribuciji naravnih virov.

Glede na stopnjo okolju škodljive obremenitve in izkoriščanja virov s surovinami, energenti ali izdelki, glede na stopnjo škodljivosti njihove uporabe, obratovanja opreme oziroma storitve za okolje, ali glede na ustvarjanje odpadkov, onesnaževanje ali degradacijo se lahko predpiše višina povračila ali takse s ciljem zagotavljanja uporabe okolju najmanj škodljivih alternativ.

Takse in povračila se obračunajo:
– za onesnaževanje s fekalnimi in industrijskimi tehnološkimi odpadnimi vodami,
– za onesnaževanje zraka z industrijsko proizvodnjo in toplotnim ogrevanjem,
– za onesnaževanje okolja s komunalnimi odpadki,
– za uporabo pitne in tehnološke vode,
– za izkoriščanje mineralnih surovin.

Onesnaževalci vode in tal, ki so priklopljeni na kanalizacijsko omrežje plačajo takso za odvedene fekalije in odpadne vode v višini 40% od cene kanalščine, ki se količinsko obračuna od porabljene vode.
Ostale onesnaževalce vode in tal, ki niso priklopljeni na kanalizacijsko omrežje in so uporabniki pitne vode na javnem vodovodu, plačajo takso za odvedene fekalije in odpadne vode v višini 20% od cene kanalščine, ki se količinsko obračunava od porabljene vode.

Onesnaževalci zraka, ki so priklopljeni na javne kotlovnice v Grosuplju, plačajo takso v višini 20% od cene toplotne energije (Uradni list SRS, št. 1/89).

Povzročitelji obremenjevanja okolja z odpadki, ki imajo organiziran odvoz odpadkov, plačajo takso za onesnaževanje okolja v višini 40% od cene smetarine.

Uporabniki pitne vode ali tehnološke vode, ki so priključeni na javni vodovod plačajo povračilo za vsak m3 porabljene vode 40% od prodajne cene vode.

Kdor izkorišča naravne dobrine, ki so neobnovljivi viri (pesek, kamen) plača poleg posebne odškodnine po zakonu o kmetijskih zemljiščih povračilo za vsak m3 izkopanega materiala v višini 5% od cene izkopanega neobnovljivega vira.

Takse in povračila iz 6., 7., 8. in 9. člena tega odloka se obračunavajo ob ceni komunalnih proizvodov in storitev za obračunski mesec.
Povračila iz 10. člena tega odloka obračunava upravni organ ob odmeri odškodnine 2-krat letno.

Takse in povračila po tem odloku obračunajo, fakturirajo in izterjajo zavezancem pooblaščene organizacije.

Zbrana sredstva iz taks in povračil, ki jih določa ta odlok, se odvajajo v občinski proračun namensko v rokih, na način in pod pogoji, ki jih Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje in pooblaščena organizacija določita s pogodbo.

Zbrana sredstva po tem odloku se uporabljajo v skladu z letnim planom komunalne dejavnosti in varstva okolja, ki ga sprejme Skupščina občine Grosuplje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1. 12. 1994 dalje.