Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture
Razglašam zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 1994.
Št. 012-01/94-153
Ljubljana, dne 30. novembra 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
ZAKON
O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA NA PODROČJU KULTURE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Delovanje na področju kulture je svobodno. Država in lokalne skupnosti skrbijo za uresničevanje javnega interesa na področju kulture.
2. člen
Javni interes na področju kulture obsega zlasti:
– ustvarjanje možnosti za skladen kulturni razvoj Slovenije,
– zagotavljanje pogojev za ustvarjanje, posredovanje in dostopnost kulturnih vrednot,
– varstvo kulturne dediščine in naravne dediščine,
– uveljavljanje slovenske kulture doma in v svetu,
– kulturno vzgojo v šolstvu in izobraževanje za poklice na področju kulture,
– kulturološke raziskave.
3. člen
Javni interes na področju kulture se uresničuje:
– z nacionalnim kulturnim programom,
– s kulturnimi programi lokalnih skupnosti,
– z opredelitvijo javnih služb in z ustanavljanjem javnih zavodov na področju kulture,
– z zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj kulturnih dejavnosti,
– z zagotavljanjem javnih sredstev za kulturo iz državnega proračuna in iz proračunov lokalnih skupnosti,
– z neposrednim financiranjem kulturnih programov oziroma projektov iz javnih sredstev,
– z ustanavljanjem javnih skladov za posamezna področja kulturnih dejavnosti,
– z oblikovanjem javne infrastrukture na področju kulture,
– s stimulativno davčno politiko,
– z določanjem posebnih pogojev za opravljanje posamezne dejavnosti na področju kulture, če to zahteva narava te dejavnosti.
4. člen
Za uresničevanje javnega interesa na področju kulture se zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna in iz proračunov lokalnih skupnosti skladno z njihovimi programi za naslednje namene:
– za varstvo kulturne dediščine in naravne dediščine,
– za izvajanje kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo programov,
– za kritje neprogramskih stalnih stroškov javnih zavodov na področju kulture, ki obsegajo materialne stroške za obratovanje, amortizacijo in investicijsko vzdrževanje,
– za investicije v javno infrastrukturo na področju kulture,
– za vzpodbujanje umetniške ustvarjalnosti in za nagrade na področju kulture.
Obseg in vrste nalog se na posameznih področjih opredelijo v nacionalnem kulturnem programu in programih lokalnih skupnosti.
5. člen
Kulturne dejavnosti lahko opravljajo posamezniki in pravne osebe kot pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pod splošnimi pogoji, predpisanimi za opravljanje dejavnosti, če niso za opravljanje posamezne dejavnosti na področju kulture predpisani posebni pogoji.
Za kulturne dejavnosti po tem zakonu se štejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske in video dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, radia in televizije in na drugih področjih.
Dejavnosti iz prejšnjega odstavka podrobneje določi minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju Sveta za kulturo. V dvomu, ali je posamezna dejavnost kulturna dejavnost po tem zakonu, odloči minister.
6. člen
Kulturne prireditve se morajo najavljati, propagirati in pojasnjevati v slovenščini, na območjih, ki so določena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanščini ali madžarščini. Filmi se predvajajo v slovenščini ali s slovenskimi podnaslovi.
Izjeme od določb iz prejšnjega odstavka lahko dovoli minister.
II. NACIONALNI KULTURNI PROGRAM
7. člen
Nacionalni kulturni program določa temelje kulturne politike in opredeljuje obseg dejavnosti na področju kulture, ki se financira oziroma sofinancira iz državnega proračuna in iz drugih javnih ter zasebnih sredstev.
Nacionalni kulturni program sprejme državni zbor na predlog vlade.
8. člen
Nacionalni kulturni program določa zlasti:
– načela in cilje kulturne politike,
– ukrepe kulturne politike za razvoj kulturnih dejavnosti in za varstvo kulturne dediščine in naravne dediščine,
– merila za oblikovanje javne infrastrukture na področju kulture,
– merila za ustanavljanje javnih zavodov na področju kulture,
– ukrepe za razvoj ljubiteljske kulture,
– oblike pospeševanja kulturnega razvoja narodnostno mešanih in demografsko ogroženih območij,
– oblike pospeševanja kulturnega razvoja italijanske in madžarske narodne skupnosti in ukrepe za ohranitev kulturne dediščine na narodnostno mešanih območjih, ki je posebej vezana na zgodovinsko prisotnost narodnih skupnosti,
– oblike pospeševanja stikov s Slovenci zunaj Republike Slovenije,
– ukrepe za ohranjanje, povezanost in razvoj skupnega slovenskega kulturnega prostora,
– oblike pospeševanja mednarodnega kulturnega sodelovanja in programska izhodišča za promocijo slovenske kulture,
– usmeritve na področju varstva okolja in urejanja prostora z vidika varstva kulturne in naravne dediščine,
– usmeritve na področju kulturne vzgoje v šolstvu in izobraževanja za poklice v kulturi,
– usmeritve na področju kulturoloških raziskav,
– merila za področje ustvarjanja in posredovanja kulturnih programov po radiu in televiziji,
– usmeritve za stimulativno davčno politiko na področju davčnih olajšav in oprostitev pri obdavčevanju presežka prihodka nad odhodki organizacij na področju kulture, ki opravljajo nepridobitne dejavnosti, pri obdavčevanju tistih fizičnih in pravnih oseb, ki vlagajo v kulturne dejavnosti in ki vlagajo sredstva v vzdrževanje oziroma obnovo kulturne in naravne dediščine, pri davku na promet blaga in storitev s področja kulture, pri plačilu carin in drugih uvoznih dajatev ter sorodne ukrepe,
– obseg dejavnosti na posameznih področjih kulture, ki se financira oziroma sofinancira iz državnega proračuna ali iz drugih javnih sredstev, usmeritve za merila in kriterije iz četrtega odstavka 18. člena tega zakona in usmeritve za normative in standarde iz petega odstavka 18. člena tega zakona,
– okvirni obseg sredstev za kulturne dejavnosti in varstvo kulturne dediščine in kulturnih vrednot na področju naravne dediščine in razmerja med sredstvi, namenjenimi za posamezne od teh dejavnosti ter določitev razmerja med sredstvi, namenjenimi za financiranje javnih zavodov, javne infrastrukture na področju kulture in kulturnih programov v posameznih kulturnih dejavnostih,
– pomembnejša investicijska vlaganja v javno infrastrukturo na področju kulture,
– okvirna razmerja med sredstvi, ki se zagotavljajo za izvajanje kulturnih programov oziroma projektov iz državnega proračuna, v odvisnosti od sredstev iz drugih virov in iz proračunov lokalnih skupnosti,
– minimalne standarde in normative za letni odkup knjig za javne knjižnice in minimalne prostorske standarde za javne knjižnice, ki ne smejo biti nižji od povprečnih mednarodno uveljavljenih standardov in normativov.
9. člen
Za izvajanje nacionalnega kulturnega programa skrbijo v okviru svojih pristojnosti vlada, ministrstvo, pristojno za kulturo in druga ministrstva.
Vlada vsako leto do 31. maja predloži državnemu zboru poročilo o izvajanju nacionalnega kulturnega programa v preteklem letu z oceno rezultatov in s predlogi potrebnih ukrepov.
III. SVET ZA KULTURO
10. člen
Vlada ustanovi Svet za kulturo kot strokovno posvetovalno telo.
Predsednika in eno tretjino članov sveta imenuje Vlada na predlog ministra, tretjino na predlog Kulturniške zbornice Slovenije in strokovnih združenj kulturnih delavcev, ki niso člani zbornice in imajo več kot sto članov, tretjino pa po predlogih Slovenske akademije znanosti in umetnosti, interesnih združenj na področju ljubiteljske kulture, organiziranih za območje države ter italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Število članov sveta in trajanje njihovega mandata ter način dela sveta določi vlada z aktom o ustanovitvi sveta.
11. člen
Svet za kulturo:
– oblikuje vsebinska izhodišča in usmeritve za pripravo nacionalnega kulturnega programa,
– sodeluje pri pripravi predloga nacionalnega kulturnega programa,
– spremlja in ocenjuje izvajanje nacionalnega kulturnega programa in daje pobude za njegove spremembe in dopolnitve,
– daje mnenje k poročilu o izvajanju nacionalnega kulturnega programa,.
– ocenjuje stanje in razvoj kulturnih dejavnosti,
– obravnava predloge zakonov in drugih predpisov s področja kulture ter predloge drugih zakonov in predpisov, ki zadevajo področje kulture,
– daje pobude in predloge za urejanje drugih vprašanj na področju kulture.
12. člen
Za sodelovanje pri opravljanju nalog ministrstva, pristojnega za kulturo, ustanovi minister svete, komisije ali ekspertne skupine kot strokovna posvetovalna telesa za posamezna področja kulturnih dejavnosti.
Sestavo svetov, komisij ali ekspertnih skupin, njihove naloge in način dela določi minister z aktom o ustanovitvi.
IV. KULTURNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
13. člen
V Kulturniško zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) se lahko vključujejo poklicna oziroma strokovna društva ali združenja v kulturnih dejavnostih po tem zakonu (5. člen) in poklicni ustvarjalci na področju kulture, ki niso njihovi člani, če izpolnjujejo pogoje za članstvo v teh društvih oziroma združenjih.
Zbornica začne delovati v skladu s tem zakonom, ko se vanjo vključi najmanj pet poklicnih oziroma strokovnih društev, ki imajo več kot sto članov, ali združenj, ki imajo več kot dvesto članov, ali najmanj sto strokovnih ustvarjalcev s področja kulture, ki niso člani teh društev ali združenj, vendar izpolnjujejo pogoje za članstvo v njih.
Ko so dani vsi pogoji za delovanje zbornice, se vanjo lahko vključujejo poklicna oziroma strokovna društva ali združenja s področja kulture brez omejitev na število članstva in posamezniki, strokovni ustvarjalci na področju kulture, ki niso člani teh društev ali združenj, vendar izpolnjujejo pogoje za članstvo v njih.
14. člen
V zbornico se lahko vključujejo poklicna oziroma strokovna društva ali združenja kulturnih delavcev, ki imajo v svojem statutu ali pravilih določeno kot pogoj za članstvo poklicno usposobljenost za opravljanje kulturne dejavnosti in določen postopek za ugotavljanje tega pogoja, ter vodijo evidenco svojih članov.
15. člen
Zbornica:
– spremlja in ocenjuje stanje na področju kulture in uresničevanje nacionalnega kulturnega programa ter daje v zvezi s tem mnenja, pobude in predloge,
– daje mnenje k predlogu nacionalnega kulturnega programa in k poročilu o izvajanju nacionalnega kulturnega programa,
– daje mnenje k predlogom zakonov in drugih predpisov s področja kulture ter k predlogom drugih zakonov in predpisov, ki zadevajo področje kulture,
– daje ministru mnenje o zahtevi za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in o zahtevi za odobritev plačila prispevkov za socialno zavarovanje,
– predlaga imenovanje članov Sveta za kulturo in članov svetov, komisij ali ekspertnih skupin iz 12. člena tega zakona ter članov strokovnega sveta javnega zavoda iz 45. člena tega zakona,
– daje strokovno pomoč svojim članom,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in statut zbornice.
16. člen
Zbornica je javna pravna oseba,
Upravni odbor zbornice sestavljajo predstavniki posameznih poklicnih oziroma strokovnih društev ali združenj, ki so včlanjeni v zbornico in predstavniki neodvisnih strokovnih ustvarjalcev na področju kulture, ki so včlanjeni v zbornico. Predsednika izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe z večino glasov.
Organizacijo, naloge in delovanje zbornice določi statut zbornice, ki ga sprejme upravni odbor in ki začne veljati po pridobljenem soglasju Državnega zbora.
17. člen
Zbornica se financira s članarino in z drugimi prispevki članov ter s sredstvi iz državnega proračuna in iz drugih virov.
V. FINANCIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA
18. člen
Kulturni programi oziroma projekti se financirajo oziroma sofinancirajo iz državnega proračuna zlasti v obliki subvencij, dotacij, študijskih in delovnih štipendij, odkupov umetniških del ipd.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, oziroma javni skladi zbirajo predloge za financiranje ali sofinanciranje kulturnih programov oziroma projektov z javnim razpisom in sklepajo z izbranimi izvajalci teh programov oziroma projektov pogodbe o financiranju oziroma sofinanciranju.
Izjemoma smejo ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma javni skladi skleniti pogodbo o sofinanciranju kulturnega programa oziroma projekta brez javnega razpisa, če gre za posebno pomemben program oziroma projekt, ki ga ni bilo mogoče vnaprej načrtovati.
Minister predpiše postopke ter merila in kriterije za izbiro predlogov kulturnih programov ali projektov iz prvega odstavka na osnovi nacionalnega kulturnega programa.
Minister določi normative in standarde za financiranje ali sofinanciranje kulturnih programov oziroma projektov na osnovi nacionalnega kulturnega programa.
19. člen
Predloge za financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih programov oziroma projektov lahko dajo posamezniki in pravne osebe, ki so vpisani v razvid izvajalcev kulturnih programov pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati posamezniki in pravne osebe za vpis v razvid izvajalcev kulturnih programov, predpiše minister.
20. člen
Ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma javni skladi lahko izvajalcem kulturnih programov, ki niso javni zavodi in s svojimi programi trajneje zadovoljujejo kulturne potrebe na posameznem področju, za določeno obdobje krijejo neprogramske stalne stroške v obsegu kot javnim zavodom na področju kulture.
O tem sklene ministrstvo oziroma javni sklad posebno pogodbo z izvajalcem.
Pogodba iz prejšnjega odstavka se sklene za obdobje od enega do treh let.
21. člen
Izvajalci kulturnih programov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz državnega proračuna, morajo predložiti ministrstvu, pristojnemu za kulturo vsako leto najkasneje do konca februarja, poročilo o izvedbi kulturnih programov in porabi finančnih sredstev iz državnega proračuna v preteklem letu.
VI. JAVNI SKLADI
22. člen
Država in lokalne skupnosti lahko za izvajanje nacionalnega kulturnega programa ustanovijo javne sklade, na katere se prenese financiranje kulturnih programov oziroma projektov iz državnega proračuna na področju, za katerega je sklad ustanovljen.
Javni sklad se ustanovi z zakonom oziroma odlokom lokalne skupnosti.
23. člen
Javni sklad posluje po predpisih, ki veljajo za javne zavode, če ni z zakonom drugače določeno.
24. člen
Akt o ustanovitvi javnega sklada določi vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za uresničevanje namena, za katerega je javni sklad ustanovljen.
25. člen
S statutom ali pravili javnega sklada se podrobneje določijo organizacija, naloge, način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje javnega sklada.
26. člen
Sredstva javnega sklada se lahko uporabljajo le za namene, za katere je bil javni sklad ustanovljen.
27. člen
Javni sklad mora vsako leto do konca februarja predložiti ustanovitelju poročilo o delu sklada v preteklem letu.
28. člen
Revizijo in nadzor nad javnimi skladi opravlja računsko sodišče v skladu z zakonom.
VII. JAVNA INFRASTRUKTURA NA PODROČJU KULTURE
29. člen
Nepremičnine in oprema, ki so javna lastnina in so namenjene opravljanju kulturnih dejavnosti, sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture.
Nepremičnine in opremo, ki sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture, določi Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni organ lokalne skupnosti.
Nepremičnina iz prejšnjega odstavka se kot javna infrastruktura na področju kulture na predlog zaznamuje v zemljiški knjigi.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, vodi evidenco nepremičninski sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture.
30. člen
Z aktom o ustanovitvi javnega zavoda na področju kulture se določijo nepremičnine in oprema, ki se kot del javne infrastrukture na področju kulture dajo. v upravljanje zavodu za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljen.
31. člen
Javna infrastruktura na področju kulture, s katero ne upravljajo javni zavodi na področju kulture, se lahko da v uporabo posameznikom in pravnim osebam, ki so vpisane v razvid izvajalcev kulturnih programov iz 19. člena tega zakona.
Javna infrastruktura iz prejšnjega odstavka se da v uporabo na podlagi javnega razpisa, ki ga opravi ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma pristojni organ lokalne skupnosti.
32. člen
Z uporabniki, izbranimi na podlagi javnega razpisa iz prejšnjega člena, sklene ministrstvo, pristojno za kulturo, oziroma pristojni organ lokalne skupnosti pogodbo o uporabi javne infrastrukture na področju kulture.
Pogodba se lahko sklene za določen ali za nedoločen čas.
33. člen
Če se del javne infrastrukture na področju kulture, ki začasno ali trajno ni potreben za opravljanje kulturne dejavnosti, uporabi za druge namene, se dohodek nameni za investicije v javno infrastrukturo na področju kulture.
34. člen
Ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma pristojni organ lokalne skupnosti lahko poveri upravljanje določenega dela javne infrastrukture na področju kulture neprofitni stanovanjski organizaciji, ki je vpisana v register pri ministrstvu, pristojnem za stanovanjske zadeve.
VIII. JAVNI ZAVODI NA PODROČJU KULTURE
35. člen
Javni zavodi na področju kulture (v nadaljnjem besedilu: javni zavodi) se ustanovijo za opravljanje dejavnosti, ki so z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti v skladu z zakonom opredeljene kot javne službe na področju kulture.
Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje kulturnih dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo.
36. člen
Država lahko ustanovi javni zavod skupaj z lokalno skupnostjo.
Če država ustanovi javni zavod skupaj z lokalno skupnostjo, prispeva sredstva za izvajanje osnovnih programov, lokalna skupnost pa praviloma prostorske pogoje in sredstva za neprogramske stalne stroške.
Država ustanavlja javne zavode v skladu z merili, določenimi v nacionalnem kulturnem programu.
37. člen
Akt o ustanovitvi javnega zavoda sprejme Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni organ lokalne skupnosti.
Javni zavod kot nacionalna kulturna ustanova se ustanovi z zakonom.
Če država ustanovi javni zavod skupaj z lokalno skupnostjo, se njune medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredijo s pogodbo, ki jo po sklepu vlade sklene minister s pristojnim organom lokalne skupnosti.
38. člen
Minister, pristojen za kulturo, določi normative in standarde za financiranje neprogramskih stalnih stroškov javnih zavodov na posameznih področjih kulturnih dejavnosti, katerih ustanovitelj je država.
39. člen
Organi javnega zavoda so:
– uprava,
– svet zavoda
– strokovni svet.
40. člen
Javni zavod vodi uprava.
Upravo sestavlja poslovni direktor in eden ali več programskih direktorjev.
Poslovni direktor vodi poslovanje zavoda, zastopa zavod in odgovarja za zakonitost dela zavoda.
Programski direktor vodi strokovno delo zavoda in odgovarja za strokovnost dela zavoda.
Akt o ustanovitvi javnega zavoda ali statut v skladu z aktom o ustanovitvi lahko določi, da ena oseba opravlja hkrati funkcijo poslovnega in programskega direktorja. V tem primeru mora direktor izpolnjevati pogoje za opravljanje obeh funkcij.
41. člen
Poslovnega direktorja imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta zavoda.
Programskega direktorja imenuje strokovni svet zavoda na podlagi javnega razpisa in po predhodno pridobljenem mnenju ustanovitelja.
Direktorja, ki opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja, imenuje ustanovitelj na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta zavoda.
Če je ustanovitelj ali soustanovitelj javnega zavoda država, opravi javni razpis in imenuje poslovnega direktorja oziroma direktorja, ki opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja, minister.
42. člen
Mandat poslovnega in programskega direktorja traja pet let.
Pogoje, ki jih mora izpolnjevati poslovni oziroma programski direktor, njune naloge, pooblastila in odgovornosti, natančneje določi akt o ustanovitvi javnega zavoda ali statut v skladu z aktom o ustanovitvi.
43. člen
Poslovni in programski direktor se imenujeta največ dve leti in najmanj šest mesecev pred potekom mandatne dobe prejšnjega direktorja.
Če poslovnemu ali programskemu direktorju preneha mandat pred potekom mandatne dobe, se javni razpis za imenovanje novega direktorja opravi najpozneje v treh mesecih po prenehanju mandata prejšnjega direktorja. Za čas do imenovanja novega direktorja imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti direktorja, vendar najdalj za eno leto.
44. člen
Eno tretjino sveta zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, drugo tretjino predstavniki delavcev zavoda, tretjo tretjino pa predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti.
Svet zavoda sprejema statut zavoda, programe dela, finančni načrt in zaključni, račun, ter splošne akte, za katere je tako določeno v statutu in opravlja nadzor nad upravljanjem in poslovanjem zavoda.
Svet odloča o spornih vprašanjih med poslovnim in programskim direktorjem. Če se sporno vprašanje nanaša na strokovno delo zavoda, svet pred odločanjem pridobi mnenje strokovnega sveta zavoda.
Sestava sveta zavoda, način imenovanja članov in trajanje njihovega mandata se določijo z aktom o ustanovitvi.
45. člen
Strokovni svet javnega zavoda sestavljajo člani, ki jih imenuje svet izmed strokovnih delavcev zavoda in zunanjih strokovnjakov s področja dela zavoda. Predsednika in polovico članov strokovnega sveta imenuje svet zavoda po svoji izbiri, ostale člane pa na predlog Kulturniške zbornice Slovenije.
Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje programskemu direktorju ter svetu mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj.
Sestavo, način imenovanja in trajanje mandata članov ter naloge strokovnega sveta natančneje določi statut zavoda v skladu z aktom o ustanovitvi.
46. člen
Akt o sistemizaciji delovnih mest v javnem zavodu sprejme svet zavoda na skupen predlog poslovnega in programskega direktorja v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturo, po predhodnem mnenju reprezentativnega sindikata v javnem zavodu.
Z aktom iz prejšnjega odstavka je lahko določeno, da se delovna razmerja na delovnih mestih, kjer to terja posebna narava dela na področju umetniške ali druge kulturne ustvarjalnosti, sklepajo za določen čas, ki ne sme biti daljši od petih let.
Z zakonom in s kolektivno pogodbo se določi posebno vrednotenje dela v delovnem razmerju, sklenjenem za določen čas v primerih iz prejšnjega odstavka, ter pogoji, pod katerimi pridobi tak delavec pravico do sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas.
47. člen
O delovnih razmerjih delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je zavod ustanovljen, in o sklepanju avtorskih pogodb odloča poslovni direktor na predlog programskega direktorja.
48. člen
Javni zavodi na področju kulture lahko sodelujejo v okviru svoje dejavnosti z univerzo oziroma fakulteto ali visoko šolo pri izvajanju visokošolskega izobraževanja ter izvajanju podiplomskih in specialističnih izobraževalnih programov,
IX. SAMOSTOJNI USTVARJALCI NA PODROČJU KULTURE
49. člen
Posameznik lahko samostojno kot poklic opravlja kulturno dejavnost kot samostojni ustvarjalec na področju kulture, če je vpisan v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.
V razvid iz prejšnjega odstavka se lahko vpiše, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
– da opravlja dejavnost ustvarjanja kulturnih vrednot iz 5. člena tega zakona kot edini, ali glavni poklic in ni uživalec pokojnine,
– da ima ustrezno strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost za opravljanje te dejavnosti,
– da pomeni njegovo delo pomemben prispevek k slovenski kulturi,
– da ima licenco za opravljanje dejavnosti, kadar je predpisana,
– da mu ni s pravnomočno sodno odločbo prepovedano opravljanje te dejavnosti,
– da ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji. Podrobnejše pogoje za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in vodenje tega razvida predpiše Vlada Republike Slovenije.
V razvidu iz prvega odstavka tega člena se posebej vodijo samostojni ustvarjalci na področju kulture, ki niso državljani Republike Slovenije.
50. člen
O zahtevi za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture odloči minister.
51. člen
Samostojni ustvarjalec na področju kulture je dolžan sporočiti spremembo v zvezi s pogoji za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture najkasneje v roku 15 dni po nastanku spremembe.
Samostojni ustvarjalec na področju kulture se izbriše iz razvida samostojnih ustvarjalcev na področju kulture na svojo zahtevo ali po uradni dolžnosti, če ministrstvo, pristojno za kulturo, ugotovi, da ne izpolnjuje več predpisanih pogojev.
52. člen
Samostojnemu ustvarjalcu na področju kulture se lahko na njegovo zahtevo odobri plačilo prispevkov iz državnega proračuna za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obvezno zdravstveno zavarovanje od najnižje pokojninske osnove, če izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je državljan Republike Slovenije,
– da pomeni njegovo ustvarjalno delo po obsegu in kakovosti pomemben prispevek k slovenski kulturi,
– da mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo.
Pogoj iz druge alinee prejšnjega odstavka se ugotavlja vsakih pet let, pogoj iz tretje alinee prejšnjega odstavka pa vsako leto.
Podrobnejše pogoje in postopek za odobritev plačila prispevkov predpiše Vlada Republike Slovenije.
O zahtevi za odobritev plačila prispevkov odloči minister.
53. člen
Vlada Republike Slovenije podeli na skupen predlog ministra, pristojnega za kulturo in ministra, pristojnega za zunanje zadeve, ustvarjalcu na področju kulture, ki je državljan Republike Slovenije, deluje pa v tujini, z njegovim soglasjem častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije.
54. člen
Upokojenemu državljanu Republike Slovenije, ki je pomembno prispeval k slovenski kulturi, njegova pokojnina pa ni ustrezna danemu prispevku slovenski kulturi, lahko minister dodeli republiško priznavalnino.
Pri določanju višine republiške priznavalnine poleg danega prispevka k slovenski kulturi upošteva tudi število družinskih članov upravičenca, njegovo zdravstveno stanje, kraj bivanja, stanovanjske razmere in druge socialne okoliščine.
Republiško priznavalnino po tem zakonu izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije-
Podrobnejše določbe in postopek za pridobitev republiške priznavalnine predpiše Vlada Republike Slovenije.
X. DRUŠTVA NA PODROČJU KULTURE
55. člen
Posamezniki se združujejo v društva na področju kulture z namenom, da v njih:
– izvajajo kulturne dejavnosti,
– združujejo poklice na posameznih področjih kulture,
– se ukvarjajo s strokovnimi vprašanji na posameznih področjih kulture,
– izvajajo dejavnosti na področju kulturne vzgoje in izobraževanja,
– prispevajo k dostopnosti do kulturnih dobrin in k razvoju kulturnih dejavnosti.
Društva na področju kulture (v nadaljnjem besedilu: društva), katerih namen ustanovitve in delovanje presega uresničevanje interesov njihovih članov in pomeni delovanje v javnem interesu na področju ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot, lahko predlagajo ministru, da jim podeli status društva, ki deluje v javnem interesu.
Izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, se preverja vsakih pet let.
56. člen
Predlogu za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, je treba predložiti:
– zapisnik najvišjega organa društva o vložitvi predloga za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu,
– odločbo o registraciji društva,
– temeljni akt društva,
– utemeljitev, zakaj predlagatelj meni, da je njegovo delovanje v javnem interesu,
– finančno stanje po poslovnem obračunu za zadnje leto,
– premoženjsko stanje na podlagi premičnin in nepremičnin ter finančnih obveznosti.
O predlogu iz prejšnjega odstavka odloči minister po predhodnem mnenju Sveta za kulturo in lokalne skupnosti, kjer ima društvo svoj sedež.
Sklep o pridobitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu, se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, vodi javno evidenco društev, ki so pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu.
Podrobnejše pogoje o merilih in postopku za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, predpiše minister po predhodnem mnenju Sveta za kulturo.
57. člen
Dokler se posamezna poklicna oziroma strokovna društva ali združenja, ki ustrezajo kriterijem iz drugega odstavka 13. člena tega zakona, ne vključijo v Kulturniško zbornico Slovenije in dokler ta zbornica ne prične z rednim delovanjem, lahko taka društva ali združenja opravljajo nekatere naloge, pomembne za slovensko kulturo, zlasti:
– dajanje mnenj o kandidatih za vodilna mesta v javnih zavodih s področja kulture;
– predlaganje kandidatov za državne nagrade s področja kulture;
– posredovanje mnenj in stališč o predlogu nacionalnega kulturnega programa ali o programih s posameznih področij, ki so predlagani za financiranje iz javnih sredstev;
– za predstavljanje slovenske kulture v tujini;
– za opravljanje nalog iz 15. člena tega zakona in
– za opravljanje drugih pomembnih nalog.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
58. člen
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek samostojni ustvarjalec na področju kulture, če v določenem roku ne sporoči spremembe v zvezi s pogoji za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture (prvi odstavek 51. člena).
59. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če ravna v nasprotju z določbo 6. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
Ustanovitelji javnih zavodov na področju kulture morajo v enem letu od sprejetja nacionalnega kulturnega programa uskladiti ustanovitvene akte s tem zakonom.
Javni zavodi iz prejšnjega odstavka morajo v šestih mesecih od uskladitve ustanovitvenega akta s tem zakonom sprejeti statute in akte o sistemizaciji delovnih mest.
61. člen
Delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev se morajo v enem letu od uveljavitve tega zakona organizirati kot zavodi ali gospodarske družbe, sicer se po preteku tega roka izbrišejo iz sodnega registra po uradni dolžnosti.
62. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona postane razvid samostojnih kulturnih delavcev razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture.
Samostojni kulturni delavci, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisani v razvid samostojnih kulturnih delavcev, razen tistih, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna, morajo v roku treh mesecev od izdaje podzakonskega akta iz tretjega odstavka 49. člena tega zakona predložiti ministrstvu, pristojnemu za kulturo, prijavo za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture z dokazili o izpolnjevanju pogojev. Če tega ne storijo ali če ministrstvo, pristojno za kulturo, ugotovi, da ne izpolnjujejo pogojev za vpis, se izbrišejo iz razvida samostojnih ustvarjalcev na področju kulture.
63. člen
Nepremičnine in oprema, ki so na dan uveljavitve tega zakona javna lastnina in so namenjene pretežno opravljanju, kulturnih dejavnosti, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona javna infrastruktura na področju kulture.
Nepremičnine in oprema, ki so na dan uveljavitve tega zakona družbena lastnina v upravljanju države ali lokalne skupnosti in so namenjene pretežno opravljanju kulturnih dejavnosti, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona javna lastnina in s tem javna infrastruktura na področju kulture.
Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni organ lokalne skupnosti v treh mesecih od uveljavitve tega zakona določi, katere nepremičnine in oprema iz prejšnjih dveh odstavkov so postale javna infrastruktura na področju kulture.
Če Vlada Republike Slovenije oziroma pristojni organ lokalne skupnosti ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima pravni interes, predlaga, da to določi sodišče v nepravdnem postopku.
64. člen
Republika Slovenija lahko v roku treh mesecev od sprejetja tega zakona zahteva, da lokalna skupnost nanjo prenese lastninsko pravico na stvareh iz prvih dveh odstavkov 63. člena tega zakona v vrednosti sredstev, ki so bila dana prek Kulturne skupnosti Slovenije in iz državnega proračuna.
Pristojni organ lokalne skupnosti izda akt, s katerim prenese lastninsko pravico iz prejšnjega odstavka na Republiko Slovenijo v treh mesecih od podane zahteve, sicer o spornih premoženjskih vprašanjih odloči sodišče v pravdnem postopku.
65. člen
Premoženje, ki je kot družbena lastnina v upravljanju podjetij in drugih pravnih oseb, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljale dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju kulture, postane z dnem uveljavitve tega zakona javna lastnina države oziroma lokalne skupnosti v obsegu, ki ustreza vrednosti deleža družbenega kapitala, pridobljenega ob ustanovitvi in v okviru financiranja prek samoupravnih interesnih skupnosti oziroma iz proračunov.
V preostalem delu se družbeni kapital v teh podjetjih in drugih pravnih osebah lastnini po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Pred pričetkom lastninjenja mora biti ugotovljen delež družbenega kapitala, ki postane javna lastnina po prejšnjem odstavku tega člena.
66. člen
Podjetja in druge pravne osebe iz prejšnjega člena morajo ugotoviti vrednost deleža družbenega kapitala, ki postane javna lastnina po tem zakonu, v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona in predložiti oceno vrednosti tega deleža družbenega kapitala v soglasje ministrstvu, pristojnemu za kulturo oziroma pristojnemu organu lokalne skupnosti. Če tega ne storijo v navedenem roku, postane celotno premoženje v družbeni lastnini, s katerim upravljajo, javna lastnina države oziroma lokalne skupnosti, ki je ustanovitelj podjetja oziroma druge pravne osebe.
Ministrstvo, pristojno za kulturo, oziroma pristojni organ lokalne skupnosti mora odločiti o soglasju iz prejšnjega odstavka v dveh mesecih ali v tem roku imenovati komisijo, ki bo opravila novo ocenitev, sicer se šteje, da je soglasje dano.
Akt iz prejšnjega odstavka se lahko izpodbija s tožbo v pravdnem postopku, ki se lahko vloži v 30 dneh po prejemu akta.
67. člen
Nepremičnine in oprema, ki po določbah prejšnjih dveh členov postanejo javna lastnina, se štejejo za javno infrastrukturo na področju kulture.
68. člen
Zemljiško-knjižnemu predlogu predloži novi lastnik pisno izjavo, po potrebi z ustreznimi dokazili, o pridobitvi lastninske pravice po tem zakonu.
69. člen
Do uveljavitve predpisov na področju naravne dediščine se za naravno dediščino po tem zakonu štejejo oblikovana narava in tisti deli narave, ki imajo posebno kulturno vrednost.
70. člen
Do uveljavitve predpisov o davčnem postopku se šteje, da opravljajo nepridobitne dejavnosti po tem zakonu organizacije na področju kulture, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da imajo v aktu o ustanovitvi navedeno, da opravljajo dejavnosti ustvarjanja, posredovanja ali varovanja kulturnih vrednot iz 5. člena tega zakona,
– da imajo v aktu o ustanovitvi navedeno, da se sme presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj registrirane dejavnosti iz prejšnje alinee;
– da člani organizacije, zaposleni v organizaciji oziroma lastniki ne smejo sprejemati nobenih deležev od presežka in, kot člani organizacije, prejemati nobenih drugih dotacij iz sredstev organizacije;
– da članom, oziroma zaposlenim ob izstopu ali razpustitvi, stečaju oziroma likvidaciji organizacije ne sme biti vrnjeno več kot njihov vplačani kapitalski delež in vrednost njihovih opredmetenih vlog;
– da organizacije ne smejo obračunati in izplačevati zaposlenim plače oziroma nadomestila plače članom upravnega ali nadzornega odbora več kot 20% nad tarifnimi razredi kot jih določata zakon, ki ureja plače v javnih zavodih in kolektivna pogodba zaposlenih v negospodarstvu za podobne naloge;
– da se sme v primeru, če premoženje organizacije ob stečaju ali likvidaciji presega plačane deleže članov oziroma zaposlenih in vrednost njihovih opredmetenih vlog, ta presežek uporabiti le za kulturne namene in sicer s prenosom na druge tovrstne organizacije.
71. člen
Vlada Republike Slovenije lahko izda podrobnejši predpis za izvajanje prejšnjega člena tega zakona.
72. člen
Do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali delovna razmerja delavcev v javnih zavodih, vodi postopek o ugovoru zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje svet zavoda.
73. člen
Podzakonski akti za izvrševanje tega zakona morajo biti sprejeti v treh mesecih od njegove uveljavitve.
74. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– zakon o založništvu razen 12. člena (Uradni list SRS, št. 25/78, 42/86),
– zakon o kulturnoumetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (Uradni list SRS, št. 10/84, 42/86),
– zakon o samostojnih kulturnih delavcih (Uradni list SRS, št. 9/82).
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in 26)92) in zakona o knjižničarstvu (Uradni list SRS, št. 27/82, 42/86), ki se nanašajo na ustanavljanje in upravljanje javnih zavodov.
75. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 610-01/94-11/4
Ljubljana, dne 22. novembra 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.
