Na podlagi 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) minister za šolstvo in šport, izdaja
PRAVILNIK
o dodeljevanju študijskih pomoči
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja načrtovanje in dodeljevanje študijskih pomoči za potrebe zaposlovanja strokovnih delavcev v vrtcih in šolah, ki izvajajo javno službo, ter visokošolskih zavodih.
2. člen
(oblike študijskih pomoči)
Študijske pomoči po tem pravilniku se lahko podeli v naslednjih oblikah:
– kot štipendije za redne študente na visokošolskih zavodih, ki izobražujejo za pedagoške poklice,
– kot subvencije za nadaljnje izobraževanje učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev, zaposlenih v vrtcih in šolah, ki izvajajo javno službo,
– kot financiranje visokošolskih zavodov, ki izvajajo izredni študij za zaposlene učitelje in vzgojitelje,
– v drugih oblikah.
3. člen
(pravica do študijske pomoči)
Pravico do študijske pomoči imajo kandidati, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji in so zaposleni ali se nameravajo zaposliti v javnem vrtcu ali šoli ali visokošolskem zavodu, ki izvaja študijske programe za izobraževanje učiteljev, ter izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem pravilnikom.
Studijske pomoči se dodeljujejo za izobraževanje v Republiki Sloveniji. Izjemoma pa se lahko prosilcu dodeli študijska pomoč tudi za izobraževanje v tujini, kadar v Sloveniji ni ustreznega izobraževalnega programa.
4. člen
(načela za dodeljevanje študijskih pomoči)
Načela za dodeljevanje študijskih pomoči so:
– dolgoročne prednostne in zaposlitvene potrebe vrtcev in šol, ki izvajajo javno službo,
– spodbujanje k odločanju za pedagoške poklice,
– nagrajevanje po študijskem uspehu,
– izboljšanje socialnega položaja.
5. člen
(program študijskih pomoči)
Obseg in oblike študijskih pomoči se načrtujejo z okvirnim letnim programom študijskih pomoči, ki ga določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
Okvirni letni program študijskih pomoči vsebuje:
– vrste in oblike študijskih pomoči po prednostnih študijskih programih,
– predvideno število prejemnikov študijskih pomoči, – vire financiranja in druge elemente financiranja,
– obseg in razporeditev planiranih finančnih obveznosti po koledarskih in študijskih letih od začetka do konca financiranja.
6. člen
(Komisija za študijske pomoči)
Postopek dodeljevanja študijskih pomoči vodi komisija za študijske pomoči, ki šteje 10 članov. Člane in predsednika imenuje minister izmed delavcev Ministrstva za šolstvo in šport, učiteljev in predstavnikov širše javnosti, in sicer za dobo 4 let.
Komisija za študijske pomoči predlaga ministru:
– okvirni letni program študijskih pomoči,
– kandidate za študijske pomoči,
– višino študijskih pomoči,
– vrednost točke za izračun štipendije,
– višino dodatka za deficitarne poklice.
Komisija za študijske pomoči razpisuje študijske pomoči v skladu z okvirnim letnim programom študijskih pomoči, najmanj enkrat letno poroča ministru o izvajanju programa študijskih pomoči ter opravlja druge naloge.
7. člen
O dodelitvi študijskih pomoči odloči minister.
II. ŠTIPENDIRANJE
8. člen
(posebni pogoji za štipendiranje)
Poleg splošnih pogojev se kot poseben pogoj za pridobitev štipendije lahko določi tudi vrsta študijskega programa oziroma smeri študija in izjava pooblaščenega organa javnega vrtca ali šole, da bo prosilca po končanem študiju zaposlil.
9. člen
(razpis štipendij)
Štipendije se podeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi vsako leto v skupnem razpisu kadrovskih štipendij v Republiki Sloveniji.
Razpis štipendij obsega:
– študijske programe oziroma smeri študija, za katere se razpisujejo štipendije,
– število štipendij,
– prosta zaposlitvena mesta v vrtcih in šolah; ki izvajajo javno službo,
– pogoje za prijavo na razpis,
– merila za dodelitev štipendije,
– rok za prijavo in obvestilo o izbiri,
– dokazila, ki jih je treba priložiti prijavi na razpis, in sicer dokazilo o vpisu, dokazilo o študijskem oziroma učnem uspehu v poprejšnjem izobraževanju, življenjepis, potrdilo o stalnem oziroma začasnem bivališču.
10. člen
(izbira kandidatov)
Če je kandidatov več, kot je razpisanih štipendij, imajo prednost:
– kandidati, za katere vrtci ali šole, ki izvajajo javno službo, izjavijo, da jih bodo zaposlili,
– če je kandidatov več, kot je zaposlitvenih mest, imajo prednost kandidati z boljšim poprejšnjim učnim uspehom.
Če je po uporabi meril iz prejšnjih dveh odstavkov kandidatov še vedno več, kot je razpisanih štipendij, se uporabi socialno merilo.
11. člen
(indeks socialnega položaja)
Socialno merilo se upošteva na ta način, da se za kandidate izračuna indeks socialnega položaja, in sicer po naslednji metodologiji:
– en sam hranitelj družine +4 točke
– za vsakega nepreskrbljenega otroka v družini poleg prosilca +1 točka
– stalno bivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija +1 točka
– posebne socialne ali zdravstvene razmere študenta.(na
primer: brez staršev ali skrbnikov, najmanj 80-odstotna
invalidnost) +4 točke
12. člen
(obveščanje kandidatov o izbiri)
Komisija za študijske pomoči mora o izbiri kandidate za štipendije pisno obvestiti v roku 30 dni od preteka roka za oddajo prijav na razpis.
Kandidat lahko sproži spor pred sodiščem za delovne in socialne spore v 30 dneh od prejema obvestila.
13. člen
(višina štipendije)
Višina osnovne štipendije se določi glede na študijski uspeh in kraj študija po naslednjih merilih:
-------------------------------------------------------------------
Uspeh Študij v kraju bivanja Študij izven kraja bivanja
-------------------------------------------------------------------
število točk število točk
6,0 do 7,0 425 895
7,1 do 7,3 540 1.010
7,4 do 7,6 630 1.100
7,7 do 7,8 690 1.160
7,9 do 8,1 800 1.270
8,2 do 8,3 910 1.380
8,4 do 8,6 1.020 1.490
8,7 do 8,9 1.130 1.600
9,0 do 10,0 1.320 1.790
-------------------------------------------------------------------
Študentom, ki se vozijo iz kraja bivanja v študijsko središče, pripada osnovna štipendija za študij v kraju bivanja in povračilo stroškov za mesečno primestno ali medkrajevno vozovnico za ves čas organiziranih predavanj vaj in seminarjev.
Študentom, ki se izobražujejo za deficitarne pedagoške poklice, pripada poleg osnovne štipendije dodatek za deficitarnost do 200 točk.
Število točk za posameznega štipendista se določi za vsako študijsko leto na novo, pri tem se upošteva doseženi študijski uspeh iz prejšnjega študijskega leta. Štipendistom študentom prvega letnika pripada štipendija za poprečni študijski uspeh 7,4 do 7,6.
Študentom prvega letnika podiplomskega študija se upošteva študijski uspeh dodiplomskega študija.
14. člen
(štipendijska pogodba)
Medsebojna razmerja med štipendistom, štipenditorjem in vrtcem ali šolo, ki izvaja javno službo, v katerem bo štipendist po končanem študiju opravljal pripravništvo in se zaposlil, se podrobneje uredijo s štipendijsko pogodbo.
Pogodbo o štipendiranju podpišejo:
– minister,
– štipendist,
– štipendistov porok,
– vrtec ali šola, ki je dal izjavo, da bo štipendista zaposlil.
V pogodbi o štipendiranju se določijo pravice in obveznosti pogodbenih strank.
15. člen
(izplačila štipendij)
Štipendija se izplačuje štipendistu praviloma do 5. dne v mesecu za prejšnji mesec.
16. člen
(potrdila o napredovanju pri študiju)
Štipendist mora v času študija vsako leto do 1. oktobra predložiti komisiji za študijske pomoči:
– potrdilo o vpisu v višji letnik,
– potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih.
17. člen
(nagrada štipendistu)
Štipendistu, ki konča študij pred rokom, določenim s študijskim programom oziroma statutom visokošolskega zavoda, se preostali znesek štipendije, ki bi mu pripadala po štipendijski pogodbi, izplača naenkrat, poleg tega pa še enomesečna štipendija kot enkratna nagrada. Osnova za izračun višine enkratne nagrade je višina štipendije za mesec, v katerem je končal študij.
18. člen
(mirovanje štipendiranja)
Štipendistu, ki ne opravi pravočasno vseh študijskih obveznosti, in se ne vpiše v višji letnik, pravica do štipendije leto dni miruje. Če v naslednjem študijskem letu opravi vse pogoje za vpis v višji letnik, se štipendira-' nje nadaljuje.
19. člen
(pretrganje štipendiranja)
Štipendist izgubi pravico do štipendije in je dolžan vrniti vse prejete zneske v naslednjih primerih:
– če po letu dni mirovanja pravice do štipendiranja ne opravi vseh pogojev za vpis v višji letnik ali dokončanje študija oziroma če po tem roku ne pošlje štipenditorju ustreznih dokazil,
– če opusti študij ali spremeni študijski program brez soglasja štipenditorja,
– če med prejemanjem štipendije po tem pravilniku sklene štipendijsko razmerje še pri drugem štipenditorju ali se zaposli,
– če da štipenditorju lažne podatke ali če štipenditorju ne da podatkov, pomembnih za obstoj štipendijskega razmerja ali obseg pravic iz tega razmerja.
20. člen
(opustitev štipendiranja)
Štipendist izgubi pravico do štipendije, njegove obveznosti do štipenditorja pa ugasnejo v naslednjih primerih:
– če postane trajno telesno ali duševno nezmožen za nadaljnji študij oziroma delo v šolstvu,
– če se zaposli v javnem vrtcu ali šoli in o tem pravočasno obvesti štipenditorja.
21. člen
(obveznosti štipendista)
Štipendist, ki izgubi pravico do štipendije ali se ne zaposli v skladu s pogodbo o štipendiranju, je dolžan vrniti izplačane zneske štipendije z obrestmi po veljavni obrestni meri za dolgoročne kredite Nove Ljubljanske banke, razen v opravičljivih primerih, ki jih oceni komisija za študijske pomoči.
Štipendist je dolžan povrniti sorazmerni del zneska prejete štipendije, če je po svoji volji prekinil delovno razmerje v javnem vrtcu ali šoli pred potekom roka, določenega s pogodbo.
22. člen
(oprostitev vračila štipendije)
Štipendist je oproščen vračila štipendije in sklenitve delovnega razmerja po pogodbi:
– če mu štipenditor v 60 dneh po njegovem pisnem obvestilu, da je končal študij v skladu s pogodbo, ne najde pripravniškega delovnega mesta v javnem vrtcu ali šoli,
– če mu štipenditor po opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu ne zagotovi sklenitve delovnega razmerja.
Komisija lahko štipendista izjemoma oprosti pogodbenih obveznosti, če je ta v težjem zdravstvenem stanju ali če sklene delovno razmerje v upravnih organih na področju vzgoje in izobraževanja.
Komisija lahko štipendistu dovoli obročno vračanje štipendije, če oceni, da je gmotno ogrožen.
III. SUBVENCIONIRANJE
23. člen
(pogoji za pridobitev subvencije) Učitelji, vzgojitelji in drugi strokovni delavci lahko pridobijo subvencijo Ministrstva za šolstvo in šport pod posebnimi pogoji, in sicer:
– če so zaposleni v javnem vrtcu ali šoli oziroma visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji za nedoločen čas oziroma kot pripravniki,
– če so vpisani v študijske programe, ki jih je določil minister v okvirnem letnem programu študijskih pomoči kot prednostne,
– če izpolnjujejo izobrazbene pogoje oziroma če so si z rednim izobraževanjem že pridobili prvi poklic za strokovno delo v vzgoji in izobraževanju,
– če jim je s spremembo kadrovskih predpisov naloženo, da si morajo pridobiti drugo strokovno izobrazbo.
24. člen
(sestavine študijske pomoči za zaposlene)
Študijska pomoč za zaposlene delavce (v nadaljnjem besedilu: subvencija) zajema:
– plačilo šolnine z upoštevanjem lastne udeležbe štipendista,
– nadomestilo plače za čas študijske odsotnosti zaradi izpitov v skladu z določili kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji,
– nadomestilo plače za čas študijske odsotnosti zaradi študija, če vse druge stroške študija plača štipendist sam oziroma pridobi drugega financerja.
25. člen
(razpis subvencij)
Subvencije se podeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi vsako leto najkasneje do začetka študijskega leta.
26. člen
(izbira kandidatov)
Če je prosilcev več, kot je razpisanih subvencij, imajo prednost:
– najprej prosilci v višjih letnikih študija,
– zatem prosilci z boljšim poprejšnjim študijskim uspehom.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko komisija za študijske pomoči razvrsti prosilce tudi po vrstnem redu glede na dolgoročne prednostne potrebe po pedagoških poklicih v vzgoji in izobraževanju.
27. člen
(predlog o dodelitvi subvencij)
Predlog o dodelitvi subvencij ter predloge o drugih vprašanjih, ki zadevajo materialne pravice štipendistov, pripravi komisija za študijske pomoči.
Komisija za študijske pomoči mora o izbiri kandidate za subvencije pisno obvestiti v roku 30 dni od preteka roka za oddajo prijav na razpis.
Kandidat lahko sproži spor pred sodiščem za delovne in socialne spore v 30 dneh od prejema obvestila.
28. člen
(pogodba o subvencioniranju izobraževanja)
Medsebojna razmerja med prejemnikom študijske pomoči, vrtcem ali šolo, kjer je ta zaposlen, in Ministrstvom za šolstvo in šport se podrobneje uredijo s pogodbo o subvencioniranju izobraževanja.
29. člen
(izplačila subvencij)
Subvencije se izplačujejo na podlagi računov visokošolskemu zavodu, ki izvaja izredni študij za zaposlene učitelje, neposredno, javnemu vrtcu ali šoli, kjer je prejemnik študijske pomoči zaposlen, pa na podlagi obračunov študijskih dopustov prav tako neposredno na žiro račun.
30. člen
(dolžnosti prejemnikov študijskih pomoči)
Prejemnik študijske pomoči mora v času, ko prejema subvencijo, predložiti komisiji za študijske pomoči vse podatke in dokazila v zvezi s študijem, ki jih ta od njega zahteva.
Če tega ne stori, lahko Ministrstvo za šolstvo in šport razdre pogodbo o subvencioniranju izobraževanja, štipendist pa mora vrniti vse prejete zneske subvencije v realni vrednosti.
31. člen
(obveznosti prejemnika študijske pomoči)
Komisija za študijske pomoči obravnava najmanj enkrat na leto izpolnjevanje obveznosti prejemnikov študijske pomoči. Pri odločanju o posameznih primerih smiselno uporablja določbe 18., 19., 20., 21. in 22. člena tega pravilnika.
IV. FINANCIRANJE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV, KI IZVAJAJO IZREDNI ŠTUDIJ ZA ZAPOSLENE UČITELJE IN VZGOJITELJE
32. člen
(financiranje visokošolskih zavodov)
V skladu z okvirnim letnim programom študijskih pomoči lahko Ministrstvo za šolstvo in šport visokošolskemu zavodu plača izvajanje študijskega programa za zaposlene učitelje in vzgojitelje na ta način, da zagotovi denar za plače visokošolskih učiteljev in drugih delavcev ter za kritje sorazmernega deleža materialnih stroškov.
33. člen
(podlaga za financiranje)
Podlaga za financiranje je letna oziroma semestrska najava za izredni študij prilagojenega študijskega programa, ki mora vsebovati najmanj:
– podatke o številu ur predavanj in vaj ter' drugih oblik pedagoškega dela,
– poimenski seznam izrednih študentov in število skupin pri vajah,
– poimenski seznam učiteljev in obseg pedagoških obremenitev.
Pri izračunu letne dvanajstine se uporabljajo merila, ki veljajo za redni študij. Šteje se, da se delo opravlja v času izven redne delovne obveznosti.
Financer in visokošolski zavod, ki izvaja izredni študij za zaposlene učitelje in vzgojitelje, se dogovorita s pogodbo vsako leto na novo, katere stroške bo visokošolski zavod zaračunal slušateljem in v kakšni višini.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(prenehanje veljavnosti pravilnika o štipendiranju) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o štipendiranju učencev in študentov pedagoških smeri izobraževanja, ISS/ 2. 2. 1982.
35. člen
(uveljavitev pravilnika o dodeljevanju študijskih pomoči)
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 603-32/94
Ljubljana, dne 25. novembra 1994.
Minister
za šolstvo in šport
dr. Slavko Gaber l. r.
