Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90) in 6. člena odloka o pristojnostih zborov SO Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 11/90 in 10/91) so zbori Skupščine občine Trebnje na 29. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 4. 11. 1994 sprejeli
ODLOK
o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Mirna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejemajo prostorsko ureditveni pogoji za območje naselja Mirne, ki jih je izdelal SAVA-PROJEKT Krško, št. 43/91, april 1991.
2. člen
Prostorsko ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu: PUP) vsebujejo:
– besedilo odloka o PUP
– soglasja pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti
– grafične priloge:
– ureditvena območja naselja 1:5000
– infrastrukturna omrežja 1:5000
– strokovne osnove varstva naravne in kulturne dediščine 1:1000.
3. člen
Prostorsko ureditveni pogoji določajo:
– mejo obravnavanega območja
– skupna merila in pogoje za posege v prostor
– posebna merila in pogoje po posameznih ureditvenih območjih.
II. MEJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA
4. člen
Meja PUP za območje urbanistične zasnove Mirne je prikazana v kartografskem delu PUP, na karti v merilu 1:5000 (stanje 1. 1983 Mokronog 33).
Obodna parcelacija zajema naslednje parcelne številke:
K.o. MIRNA
138/7, 138/6, 138/9, 2327/1-D, 2326/D, 152, 153/1, 153/4-D, 2328-D, 169/1, 170, 181/2, 181/3, 180/2, 180/1, 182/24, 182/39, 182/25, 182/22-d, 182/21-d, 182/20-d, 182/ 19-d, 182/18-d, 182/17-d, 182/16-d, 182/15-d, 182/14-d, 182/13-d, 182/12-d, 182/11-d, 182/10-d, 182/9-d, 182/8-d, 182/7-d, 182/5-d, 182/4-d, 182/3-d, 182/2-d, 182/1-d, 2452, 2333-d:
K.o. BREZOVICA
1668, 1677, 1670/12-d.
K.o. MIRNA
2334, 15/1-d, 18/4, 17/2, 17/1, 9, 2331-d, 395, 2451-1-d, 5/1, 2/4, 30/3, 2/1, 30/1, 31/1, 2563/2-d.
K.o. STRAŽA
170 R-d, 254-d, 1728-d, 1725/6, 1725/98, 1725/100, 1725/90, 1725/77, 1725/94, 1725/78, 1704/4,1704/3, 3711/2, 1711/1, 2554/1-d, 2562-d, 1740, 1743-d, 2682/1, 2686/2-d, 2682/2, 2686/1.
K.o. MIRNA
2348/1, 246/4, 2223/1, 2345/2-d, 2864/2-d, 2330/1, 2229/1 2229/2, 2229/3, 2229, 2294/2, 2294/1, 2292/5, 2295/ 6, 2292/7, 2292/1-d, 2355/1, 592, 591, 2288/1, 2356/2, 2296/10, 2296/16, 2296/11, 2296/14, 2296/1, 2296/8, 2296/7, 2298/10, 2298/11, 2298/12, 2298/14-d, 2299/3-d, 478, 2298/ 4, 114/1, 2339/1-d, 577/5, 577/3, 576/3, 576/4, 114/3, 2456/1-d, 2464/1-d, 130/2-d, 2344/1-d, 138/3, 384, 151/5, 161/1, 2604, 138/4.
K.o. STRAŽA
1692/1, 1692/3,1692/2, 1691, 1694/1,1698/1,1619/1-d, 1628/2-d, 401, 1694/2-d, 1624/2-d, 1621, 1570-d, 1607/1-d, 241, 1619/14, 1619/16, 418, 8972-d, 1716/1, 269, 1964, 1967-d, 249/2, 1711/1-d, 1710/2, 1710/3, 1720/4-d, 1719/1-d, 370, 402, 1764/2-d, 1764/1-d.
K.o. MIRNA
2162/3, 2162/1-d, 2351, 2214-d, 2345/d-d, 2236/2, 2246/1-d, 2238-d, 2239/2, 2243/3-d, 2352/1-d, 2169/1, 2350, 2210/1, 2168/10-d, 2168/1-d, 2212/1-d, 2213-d, 2214, 497/9, 502, 398, 416, 147/2-d, 503, 150/2-d, 150/1-d, 140/1-d, 140/2, 88,148.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
3.1. Merila in pogoji oblikovanja prostora
5. člen
Osnovna merila posegov v prostor so obstoječe kvalitetne sestavine bivalnega in naravnega okolja. Zato se skozi uravnotežen prostorski razvoj še posebej ohranjajo in dograjujejo pozitivna razmerja v prostoru in kvalitetne naselbinske, arhitekturne in druge kulturne sestavine prostora.
V prostoru, ki je predmet urejanja se z vsakim posegom teži k izboljšanju bivalnih in delovnih pogojev ter revitalizacije naselbinske dediščine.
Kvalitetni elementi vstopov v naselje se morajo ohranjati.
Oblikovanje javnih prostorov (trgi) in objektov mora upoštevati ustvarjeno merilo naselja. Prepovedano je načrtovati in izvajati trge in objekte monumentalnih in megalomanskih dimenzij, če to ni v skladu z "merilom" že obstoječega stavbnega prostora.
6. člen
Na območju urejanja PUPA so dopustni naslednji posegi v prostor:
– novogradnje na prostih površinah, ki niso pokrite z izvedbenimi akti,
– dozidave, nadzidave, adaptacije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– komunalne ureditve in rekonstrukcije,
– gradnja pomožnih objektov,
– zunanja ureditev,
– postavitev spominskih obeležij,
– postavitev začasnih objektov in naprav,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve za potrebe SLO in DSZ.
7. člen
Gradnja na mestu predhodno odstranjenih objektov (nadomestna gradnja) je možna na isti lokaciji in le izjemoma, ko to pogojujejo geološki, sanitarni in drugi pogoji, v neposredni bližini starega objekta s pogojem porušitve starega objekta oziroma spremembo njegove namembnosti. Večji odmiki so dopustni le v primerih, če se s tem izboljša prometna varnost na cesti ali če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi.
Pogoj za nadomestno gradnjo obstoja samo, če stari objekt ne ustreza več gradbenim in sanitarno tehničnim pogojem ter ni proglašen za kulturno zgodovinski spomenik oziroma ni v postopku razglasitve.
8. člen
Dozidave, nadzidave in adaptacije so dopustne le v takem obsegu, da ne porušijo obstoječih urbanistično arhitektonskih značilnosti, kot so funkcionalno zaporedje objektov na parceli, razmerje med objekti, gradbena linija in merilo obstoječih objektov. Sprememba namembnosti prostorov oziroma objektov je možna, če to ni v nasprotju s predvideno dolgoročno rabo prostora.
9. člen
Na območju PUPA so dovoljene ureditve (novogradnje), rekonstrukcije in vzdrževalna dela na objektih in napravah komunalne in energetske infrastrukture. Komunalne naprave in objekti (TP, črpališča, javne sanitarije, vodni zbiralniki ipd.) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem terena.
10. člen
Pomožni spremljajoči objekti se lahko gradijo kot prizidki k obstoječim objektom, lahko so prostostoječi, morajo pa biti zakriti pogledom z Ulice. Streha prizidka mora imeti enak naklon kot obstoječi objekt, enako kritino in mora oblikovno ohranjati karakteristične elemente fasade obstoječega objekta. Pomožni objekt mora biti pritličen.
11. člen
Zunanja ureditev prostora mora upoštevati naslednja načela:
– kota zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem
– podporni zidovi so možni samo na delih, kjer ni možno drugačno zavarovanje brežin, material za podporne zidove je naraven, kamen
- okolica objektov se zaželeni ali drugače ustrezno uredi
– ograje so dovoljene zaradi varovanja objektov in zemljišč pred nezaželenimi vplivi okolice, lahko so iz avtohtonih grmovnic, naravnega kamna ali leseni plotovi, ali drugi ustrezni materiali
– saditev avtohtonih in sadnih dreves.
12. člen
Lokacija za postavitev spominskih obeležij na posameznih območjih ali objektih mora biti izbrana tako:
– da niso ovirani prometni tokovi in prometna preglednost
– da se ne poslabšujejo bivalni pogoji in varnost objekta, če je obeležje na objektu
– da se uklaplja v okolje in ga kvalitetno dopolnjuje.
Spominska obeležja na območjih ali posameznih objektih, za katere veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se ne smejo postavljati brez soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
13. člen
Začasni objekti in naprave, ki so prvenstveno namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, kioski in podobno, se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Oblikujejo se tako, da ne kvarijo izgleda ulice ali trga, z upoštevanjem kulturne krajine. Z njihovo namestitvijo se ne sme bistveno ovirati odvijanje drugih dejavnosti v prostoru in vzdrževanje komunalnih naprav. Po prenehanju dovoljenega roka postavitve se morajo odstraniti in vzpostaviti zemljišča v prvotno stanje.
14. člen
Dovoljena gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo; varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda, gradnja objektov za vzdrževanje naravnih vodotokov ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. Zagotoviti renaturalizacijo vodnih bregov in revitalizacijo obvodnega prostora.
3.2. Merila in pogoji za prometno urejanje
15. člen
Ceste
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje z usmeritvami prostorskega razvoja na območju naselja. Vse ureditve prometnega omrežja morajo omogočati gibanje invalidom. Ob zamenjavi zgornjega ustroja ceste se naj rekonstruirajo tudi ostale komunalne naprave in objekti, ki so v njem.
16. člen
Interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na lokalno dovozno prometno omrežje s skupnim priključkom. Vsak objekt mora imeti zagotovljen urgentni dovoz. Slepo zaključene ulice se morajo izvesti z obračališčem. Parkirišča morajo biti zagotovljena na funkcionalnem zemljišču objekta. Pri opredeljevanju namembnosti oziroma pri spreminjanju namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest, glede na vrsto dejavnosti. Pri posegih, ki tangirajo prometno omrežje in naprave je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega upravnega organa.
17. člen
Na območju rezerviranih površin koridorja predvidene obvoznice je prepovedana gradnja objektov. Za graditev ali rekonstrukcijo cest se varuje zemljišče kot predel izključne rabe (60. člen zakona' o cestah, Uradni list SRS, št. 2/88) in omejene rabe prostora (100. člen zakona o cestah).
18. člen
Železnica
Za železniško progo Trebnje-Sevnica, ki poteka preko območja, ki ga urejajo ti prostorsko ureditveni pogoji, se varuje koridor za potrebe elektrifikacije.
V pasu 200 m ob železnici je gradnja kontrolirana, vendar brez večjih omejitev. Ukine se železniški prehod ceste proti zaselku Sv. Helene.
3.3. Merila in pogoji za komunalno urejanje
19. člen
Pri načrtovanju in izvedbi komunalnih naprav je potrebno upoštevati obstoječi standard komunalne opremljenosti območja. Za vse stanovanjske in družbene objekte se uredi preskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, odvoz odpadkov ter preskrba z električno energijo.
Sanacija komunalno neurejenih območij in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč mora biti izvedeno pred gradnjo objektov. Za obstoječo in v prostorsko izvedbenih načrtih predvideno infrastrukturno omrežje se opredelijo komunalni koridorji – rezervati. Na območju komunalnega koridorja je gradnja omejena. Komunalni koridor mora zagotoviti nemoteno vzdrževanje, oziroma gradnjo komunalnih objektov in naprav.
20. člen
Preskrba s pitno vodo
Zgradi se vodohran ROJE kapacitete 400 m3 na najvišji točki napajalnega cevovoda S/300 mm. Območje vrha Roje se nameni varstvenemu pasu vodohrana ROJE.
Izgradnja novega vodovodnega omrežja in rekonstrukcija starega morata pri zagotovitvi zadostne količine pitne in požarne vode upoštevati tudi predvideno namensko rabo prostora. Za priključek na vodovodno omrežje mora investitor pridobiti soglasje upravljalca vodovoda.
21. člen
Odvajanje odpadnih voda
Vsa novozgrajena kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti priključena na čistilno napravo ali obstoječe kanalizacijsko omrežje. Ob novogradnji ali rekonstrukciji kanalizacijskih vodov, objektov in naprav, se upošteva predvideno stanje razmestitve in gostote poselitve. Na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje se morajo priključiti tudi vsi obstoječi objekti.
Pri dograditvi kanalizacijskega omrežja se upošteva mešani sistem kanalizacije Mirna (obstoječi in bodoči).
Tehnološke vode je potrebno predhodno čistiti tako, da so sprejemljive za nadaljnje čiščenje na biološki čistilni napravi.
Meteorne vode s cestišč, parkirišč in ostalih utrjenih površin se odvajajo preko peskolovcev, lovilcev olj in maščob v vodotoke.
Razširitev obstoječe čistilne naprave tako, da bo zadoščala za 48.000 enot, se izvede na obstoječi lokaciji. Območje rezervata čistilne naprave se nameni za njeno širitev in predelavo, oziroma pakiranje predelanega blata iz čistilne naprave.
22. člen
Energetska infrastruktura
Novo električno omrežje in rekonstrukcija starega na območju Mirne se izvede kabelsko.
23. člen
Omrežje zvez
Novo telefonsko omrežje in rekonstrukcija starega na območju Mirne se izvede kabelsko. Razširi in modernizira se obstoječa avtomatska telefonska centrala.
24. člen
Način ravnanja z odpadki
Na območju Mirne se zagotovi ločeno zbiranje:
– komunalnih odpadkov, ki se odvažajo na komunalno deponijo,
– sekundarnih surovin, ki se vračajo v proizvodnjo
– ter posebnih in nevarnih odpadkov, ki se odvažajo na prehodna zbirališča ali centralno deponijo posebnih odpadkov (glede na integralni koncept ravnanja z odpadki Republike Slovenije)
Način zbiranja in odvoza odpadkov se določi v občinskem odloku.
25. člen
Plinovod
Po obrtno-industrijskem območju poteka predvidena trasa magistralnega plinovoda do obstoječe industrijske cone. Raba prostora na območju plinovoda je omejena z lokacijskim načrtom plinovoda za Posavje in Dolenjsko v občini Trebnje.
3.4. Merila in pogoji za varovanje okolja
26. člen
Varstvo zraka
Pri opredelitvi pogojev za posege v prostor, ki vplivajo na kvaliteto zraka je potrebno upoštevati zakonodajo, ki ureja področje varstva zraka.
Varstvo pred prekomernim hrupom
Pri opredelitvi pogojev za posege je potrebno upoštevati zakonodajo s področja varstva pred prekomernim hrupom.
Za hrup občutljiva območja (stanovanjsko območje, okolje vzgojnovarstvenih zavodov, rekreacijske površine itd.) je potrebno pred prekomernim hrupom, ki ga povzroča promet na magistralni in regionalni cesti, železnica, proizvodni obrati itd., zaščititi z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi. Protihrupna zaščita mora biti izvedena pred začetkom opravljanja dejavnosti.
V stanovanjskih območjih je dovoljeno opravljati dejavnosti, ki ne prekoračujejo dovoljenih nivojev hrupa za to območje.
Varstvo voda in obvodnih površin
Posege v prostor na področju varstva voda in obvodnih površin je potrebno pogojevati v skladu s predpisi s tega področja, ureditve reke Mirne in Zabršče v območju starega trškega jedra se izvedejo v smislu renaturalizacije in revitalizacije.
Pogoji za posege v vodotoke in obvodni svet morajo biti vnaprej določeni, nanje pa mora biti pridobljeno vodnogospodarsko soglasje in soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
3.5. Urejanje prostora za potrebe SLO in OS
27. člen
Pri opredeljevanju posegov v prostor je potrebno upoštevati predpise s področja SLO in DS.
3.6. Merila in pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine
28. člen
Na objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne in zgodovinske spomenike ali za naravne znamenitosti, oziroma za objekte, ki so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili razglasitvenega dokumenta in pod strokovnim vodstvom pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Varstveni režim 1. stopnje velja za naslednje objekte in območja kulturne in naravne dediščine:
– Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika
– Grad Mirna
– Kapela na mostu čez reko Mirno
– Kapela ob robu naselja
– Trško jedro
– Kamniti most čez Mirno
– Grob padlih borcev s spomenikom na Rojah
– Mirna in njeni pritoki na obravnavanem območju.
29. člen
Način ravnanja s plodno zemljo Pri zemeljskih delih je potrebno kvalitetno prst odgrniti in deponirati. Prst se uporabi za zunanjo ureditev in izboljšanje zemljišč znotraj naselja, oziroma izboljšanje kmetijskih zemljišč.
30. člen
Zasaditve
Zelene površine znotraj naselja Mirna se zasadijo z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Pri zasaditvi morajo prevladovati listnata drevesa.
Zasaditve na javnih mestih ob reki in na mestih, ki vplivajo na veduto naselja se izvedejo le s soglasjem pristojnega zavoda ZVNKD.
IV. DODATNA MERILA IN POGOJI PO POSAMEZNIH UREDITVENIH OBMOČJIH
31. člen
Znotraj območja PUP se določajo posebna merila in pogoji za posege v prostor za naslednja ureditvena območja:
– Staro jedro
– Center
– Roje
– Grajske njive
– Industrijsko območje
– Obrtno-industrijsko območje – Obrtno-stanovanjsko območje
– Območje čistilne naprave
– Območje VH Roje in telecenter
– Športno rekreacijski center
– Grad-bazen
– Zapuže
– Razpršena gradnja.
4.1. Staro jedro
32. člen
Območje je namenjeno bivalni, upravni in uslužnostni dejavnosti. Do sprejetega ureditvenega načrta so na ureditvenem območju Starega jedra možne rekonstrukcije, nadomestne gradnje ter dozidave obstoječih objektov.
Za posege na objektih pomembne trške arhitekture (ki so označeni v grafični prilogi STROKOVNIH OSNOV VARSTVA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, katere je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, januar-februar 1994 – situacija v merilu 1:1000), je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Za ostale objekte na območju starega trškega jedra se pridobivajo pogoji pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine po potrebi, glede na oceno pristojnega upravnega organa za urbanistično načrtovanje občine Trebnje.
33. člen
V stavbni strukturi starega jedra naselja Mirna se razlikujeta dva tipa objektov:
– Trška hiša ob ulici, ki tvori primarni niz ulične fasade in je sestavni del enote z internim dvoriščem ter sekundarno stavbno strukturo. Vertikalni gabariti so praviloma P+1+PO.
– Mestna hiša, ki je praviloma stanovanjska hiša oblikuje ulično fasado ali sekundarno stavbno strukturo z gospodarskimi poslopji. Vertikalni gabarit je P+PO.
34. člen
Merila in pogoji za oblikovanje trške in mestne hiše:
– pritličje trške hiše se lahko oblikuje kot javno, nadstropje in podstrešje pa stanovanjsko ali upravno,
– mestna stanovanjska hiša lahko oblikuje notranje interno dvorišče namenjeni gospodarski, obrtni ali kmetijski dejavnosti,
– vertikalni gabariti so max. (K)+P+1+PO,
– možna je izvedba kleti, ki pa je v celoti ali delno vkopana glede na naklon terena,
– vhod v objekt se oblikuje z ulice,
– prostori med stavbami so namenjeni za dostop na interno dvorišče,
– fasade objektov se oblikujejo v enotnem proporcijskem sistemu, ki je prisoten na širšem prostoru,
– fasadno ploskev se oblikuje v homogeno, likovno, prostorsko kompozicijo, s praviloma osno členitvijo fasadnih elementov. V vertikalni simetrali fasade se oblikuje glavni vhod v stavbo, na strehi se oblikuje frčad,
– v pritličju se po potrebi oblikujejo izložbena okna, primerno oblikovana in usklajena z ostalimi elementi fasade,
– vhod v garažo z ulične strani ni dovoljen, niti z obeh zatrepnih. Izjemoma se lahko dovoli vhod z zatrepne strani, če drugačne rešitve ni mogoče najti,
– glavni vhod v hišo je lahko oblikovan kot prehod skozi hišo v notranje dvorišče,
– streha je praviloma simetrična dvokapnica z možnostjo oblikovanja frčad in čopov, naklon strehe se naj prilagodi obstoječemu od 35 do 47 stopinj,
– kritina se tudi prilagodi obstoječi, to pa je bobrovec in ostale vrste opečne kritine,
– dovoljeno je podaljšanje napušča strehe kot nadstrešek,
– z dvoriščne strani je dovoljeno oblikovanje ganka,
– kolenčni zid mora biti skrit pod napuščem tako, da je višina kapi v višini stropa nad etažo;
– dovoljeni so reklamni izveski, oblikovani brez uporabe utripajočih neonskih luči in skladno z objektom, na katerem so postavljeni in z dejavnostjo, ki jo oglašujejo;
– na glavnih ali obcestnih fasadah stavb ni dovoljena namestitev komunalnih omaric (PTT, elektro, plin, ipd.).
35. člen
Merila in pogoji za oblikovanje internih dvorišč kot sekundarnega niza:
– stavbe sekundarnega niza oblikujejo notranje interno dvorišče za primarnim nizom stavb in predstavljajo mejo med naselbinskim telesom in naravnim prostorom,
– stavbe sekundarnega niza so namenjene gospodarski ali kmetijski dejavnosti,
– vertikalni gabarit je praviloma samo pritličen z uporabnim podstrešjem,
– stavbe ne smejo presegati višinskega gabarita stavb primarnega niza,
– elementi sekundarnega dela ne smejo biti vidni preko slemena primarnega niza v bližnjem prostoru ulice,
– višina objekta naj bi se nižala od primarnega niza do naravnega prostora.
36. člen
Pri vzdrževalnih delih na obstoječih objektih s spomeniško vrednostjo, je potrebno ohraniti prvotne elemente členitve fasade (omet, obdelan kamen, barva) in likovne elemente (slikanje, šivane fasade).
4.2. Center
37. člen
Območje Centra je namenjeno za centralne mestotvorne funkcije.
Do izdelave ureditvenega načrta je možna nadomestna gradnja, gradnja novih stanovanjskih objektov in gradnja VVO, če ti zapolnjujejo gradbene vrzeli, dozidave, nadzidave, preureditve podstrešij, spremembe namembnosti in vzdrževalna dela.
Na območju tovarniškega kompleksa TOMA (parc. št. 25/10, 25/11), so do izdelave ureditvenega načrta možne sanacije obstoječih objektov (fasade in streha), adaptacije prostorov v objektih ter gradnja objektov za nemoteno funkcioniranje obstoječe proizvodnje. Sprememba tehnološkega postopka je možna, pod pogojem, da se ne poslabšujejo vplivi na okolje.
Pri oblikovanju posegov v prostor na območju Centra je potrebno vertikalne gabarite prilagajati obstoječi grajeni strukturi.
4.3. Roje
38. člen
Ureditveno območje ROJE je stanovanjsko območje, dopolnjeno z uslužnostnimi in servisnimi dejavnostmi. Sestavljajo ga naslednje gradbene celote (s pogoji za poseganje v prostor):
3A – Dovoljena je izgradnja kolektivnih stanovanjskih objektov na prostih površinah in spremljajoče zunanje ureditve. Dovoljenja je gradnja niza individualnih garaž za stanovalce, katera mora biti načrtovana kot celota na prostih, vendar ne na obstoječih parkirnih površinah.
3B – Dovoljena je novogradnja individualnih stanovanjskih objektov, kot zapolnitve prostih površin v okviru obstoječe gradbene strukture.
3C – Površine ob območju ŠRC so rezervirane za gradnjo poslovno-stanovanjskega niza objektov. Novogradnja objektov do izdelave ZN-manjšega obsega, ni dovoljena.
3D – V primeru neugodnih rezultatov geoloških raziskav za gradnjo na območju gradbene celote 3 D, je sprememba namembnosti površin možna, vendar so dovoljeni le posegi v smislu ureditev zelenih in rekreacijskih površin.
3E – Na območju gradbene celote 3E so dovoljeni posegi iz 6. člena.
3F – Dovoljeni so posegi v prostor v smislu ureditve zelenih površin.
Na ureditvenem, območju Roje so dovoljene samo tiste nemoteče dejavnosti, ki ustrezajo naslednjim kriterijem:
– zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest
– infrastrukture ne obremenjujejo več kot dve stanovanjski hiši
– ne prekoračujejo s predpisi dovoljenih emisij v okolje, ki veljajo za stanovanjsko območje.
Na območju veljavnega zazidalnega načrta ROJE III., se načrtujejo novi posegi v prostor v skladu z določbami tega PUPA, kot novelacija zazidalnega načrta.
Na celotnem območju je dovoljena sprememba parcelacije.
4.4. Grajske njive
39. člen
Ureditveno območje Grajske njive (obstoječe travnate površine na desni strani ceste v smeri proti Litiji) je namenjeno stanovanjski in uslužnostni dejavnosti.
Poseg na te površine je možen po izdelavi ZN.
Pred izdelavo ZN Grajske njive se izdela presoja potrebnosti poseganja na to območje z vidika zapolnjenosti ostalih stanovanjskih površin v območju urbanistične zasnove naselja Mirna.
4.5. Industrijsko območje
40. člen
Industrijsko območje je namenjeno oskrbnim in storitvenim dejavnostim, prometu in zaokrožitvi industrijske cone. Sestavljajo ga naslednje gradbene celote:
5a – Dovoljena je gradnja novih industrijskih objektov kot zapolnitev prostih površin z istim namenom. Oblikovanje novih industrijskih objektov mora slediti vertikalnim gabaritom obstoječih objektov. Dovoljena je postavitev ograj za varovanje premoženja.
5b – Dovoljena je novogradnja objektov oskrbne in storitvene dejavnosti kot zapolnitev prostih površin. Oblikovanje in vertikalni gabariti objektov se prilagodijo obstoječim.
5c – Dovoljene so ureditve parkirnih in manipulativnih površin.
4.6. Obrtno-industrijsko območje
41. člen
Ureditveno območje je namenjeno obrtni in industrijski dejavnosti. Na prostih površinah ureditvenega območja niso dovoljeni posegi v prostor do izdelave zazidalnega načrta.
Dovoljene so morebitne dograditve obstoječega proizvodnega kompleksa "Greda".
Pri izdelavi zazidalnega načrta naj se prouči smotrnost nadaljnjega obstoja smučarske skakalnice.
4.7. Obrtno-stanovanjsko območje
42. člen
Ureditveno območje je namenjeno obrtno stanovanjski dejavnosti. Dovoljena je gradnja pomožnih prostorov, delavnice in ureditev delovnega dvorišča na odprtem. Dozidave in nadzidave so dovoljene le v vertikalnih gabaritih P+l. Do izdelave ZN manjšega obsega, niso dovoljeni novi posegi v prostor.
4.8. Območje čistilne naprave
43. člen
Ureditveno območje čistilne naprave je namenjeno širitvi čistilne naprave in dopolnitve dejavnosti s predelavo in pakiranjem odpadnih komponent ČN. Širitev čistilne naprave mora upoštevati gabarite in oblikovane značilnosti obstoječe čistilne naprave, obvoznice, katere koridor poteka ob njej ter priključka do industrijske cone.
4.9. Območje VH Roje in Telecenter
44. člen
Območje je namenjeno varstvenemu pasu vodohrana Roje. Dovoljena je izgradnja vodohrana, telekomunikacijskega centra in zasaditev območja.
4.10. Športno-rekreacijski center
45. člen
Ureditveno območje je namenjeno športno-rekreacijskim površinam in objektom.
Do izdelave ureditvenega načrta športno rekreacijskega centra so dovoljene le začasne ureditve športnih površin in začasnih sezonskih objektov za potrebe turizma, športa in rekreacije.
4.11. Grad – bazen
46. člen
Ureditveno območje je namenjeno športno-rekreacijskim površinam, gostinstvu in turizmu.
Dovoljena je gradnja športno-rekreacijskih, gostinskih in turističnih objektov. Oblikovanje in vertikalni gabariti objektov morajo biti usklajeni s krajinskimi značilnostmi prostora.
4.12. Zapuže
47. člen
Ureditveno območje Zapuže je namenjeno stanovanjski in nemoteči poslovni dejavnosti. Uslužnostno-obrtne dejavnosti morajo ustrezati kriterijem drugega odstavka 38. člena.
4.13. Razpršena gradnja
48. člen
Razpršena gradnja so tista območja, ki ležijo izven osnovnega ureditvenega območja naselja.
Dopustni so posegi: nadomestne gradnje, ureditve podstrešij, nadzidave, prizidave ter spremembe namembnosti.
Posegi v zaselku Sv. Helena morajo biti skladni z urbanističnimi konstantami, ki jih določa okoliška grajena struktura. Dopustna je širitev obstoječega pokopališča.
V. KONČNE DOLOČBE
49. člen
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določbe naslednjih odlokov:
– Odlok o sprejetju ZN za gradnjo individualnih hiš na predelu "Roje" na Mirni (SDL, št. 27/68)
– Odlok o sprejetju ZN za gradnjo individualnih hiš na predelu "Roje II" na Mirni (SDL, št. 24/69)
– Odlok o sprejetju ZN industrijskega rezervata "Dana" na Mirni (SDL, št. 21/70)
– Odlok o sprejetju ZN "Roje III" na Mirni (SDL, Št. 23/75, 23/79).
50. člen
Prostorsko ureditveni pogoji za naselja Mirna so stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na SO Trebnje.
51. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem prostorsko ureditvenih pogojev za naselje Mirna opravlja uprava inšpekcijskih služb Novo mesto.
52. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-03/90-10
Trebnje, dne 11. novembra 1994.
Predsednik
Skupščine občine Trebnje
Ciril Pungartnik l. r.
