Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 6. člena odloka o pristojnostih zborov SO Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 11/90 in 10/91) so zbori SO Trebnje na 29. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 11. 11. 1994 sprejeli

1. Lega in velikost območja
Območje urejanja, kamnolom Ostrožnik, leži južno od naselja. Ostrožnik, na pobočju hriba Nova gora.
Na severni strani ga omejuje naselje Ostrožnik, na zahodni strani makadamska cesta v vas Vrh, na južni in vzhodni strani pa gozdne površine.
Najbližji objekt je od območja kamnoloma oddaljen ca. 10 m.
Leži na naslednjih parcelnih številkah: 738/1, 737 in del 1916, 819/5, 819/4, 819/13, 819/1, 812/19 in 738/2 k.o. Ostrožnik.
2. Organizacija dejavnosti v prostoru
Obstoječi kamnolom, v območju urejanja, zavzema površino 0,424 ha, ostala raba prostora je v naravi gozd. S predvidenim posegom se celotno območje namenja izkoriščanju dolomitnega peska.
3. Namenska raba površin
Glede ha poseg na celotnem območju je namenska raba površin podrejena funkciji (A 1) dejavnosti, kot sledi:

                                             m2
-----------------------------------------------
Pridobivalni prostor                     10.599
Obstoječi kamnolom                        4.240
Predvideni kamnolom                       2.890
Prometne površine                           780
Manipulacijske površine in deponije       2.107
Gozdne površine                             580
Predvideni objekt                             2
-----------------------------------------------
Skupaj                                   10.599
-----------------------------------------------

4. Zasnova infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav na območju in v povezavi s sosednjimi območji
a) Organizacija prometa
Celotno območje se navezuje na lokalno cesto Mirna-Mokronog z dovozno cesto v dolžini ca. 80 m do osnovnega platoja. Dostop na vrh etaže je urejen z dovozno potjo, ki poteka ob zahodnem robu kamnoloma.
b) Zasnova komunalnega omrežja Območje ni komunalno opremljeno.
Oskrba z vodo se lahko zagotovi iz javnega vodovoda Mokronog. Kanalizacije ni. Meteorne vode iz utrjene površine, kjer se manipulira z gorivi, je pred izpustom očistiti v lovilcu olj, ostale meteorne vode pa je potrebno očistiti peska in jalovine v naravnem usedalniku.
c) Zasnova energetskega omrežja
V območju kamnoloma ni potreb po priključku na električno omrežje.
Ker bo delo v kamnolomu potekalo samo občasno, samo podnevi, razsvetljava kopa ni predvidena.
5. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje je podrejeno funkciji kamnoloma in omejitvam, ki jih le-te narekujejo.
Obstoječi kamnolom dolomitnega peska je razvit v eni etaži, višine 15 m, delovni nagib etaže pa 60-70 stopinj.
Predvidena širitev kamnoloma je proti zahodu, v nadaljevanju obstoječe etaže do zahodne parcelne meje parcele št. 738/1.
Rekultivacija kamnoloma se prične takoj in sicer na jugovzhodnem robu obstoječega kamnoloma.
Eksploatacija kamnoloma se širi v blagem loku proti zahodu.
Razvija se v etaži primerne višine in širine platoja. Odvoz materiala se vrši s kamioni, nakladanje pa s primerno mehanizacijo.
Pridobivanje dolomitnega peska se vrši z miniranjem ob uporabi primerne tehnike. Vsa minerska dela mora opravljati za taka dela specializirana organizacija, ob upoštevanju vseh predpisanih varnostnih ukrepov (miniranje, zračni udar, potres, prah).
Zemljišče pred čelom napredovanja kamnoloma je potrebno očistiti drevja in podrasti in primerno zaščititi tako, da ni nevarno za ljudi in živali. Na osnovnem platoju je lociran utrjen plato, opremljen z lovilcem olj, za vzdrževanje strojev in za manipulacijo z gorivi – in mazivi. Odlaganje humusa in jalovine se uredi na primerni deponiji.
Vhod v območje kamnoloma je opremljen z dvižno rampo in opozorilno tablo.
6. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Prostorsko je kamnolom lociran na severnem pobočju hriba Nova gora, oddaljen od Baškega potoka 200 do 250 m. Glede na oddaljenost stanovanjskih objektov in upoštevanjem dovoljenih ravni hrupa, delo v kamnolomu lahko poteka samo podnevi. S čiščenjem padavinske vode, iz območja kamnoloma, v naravnem usedalniku, se prepreči zasipavanje struge potoka s peskom.
Zagotoviti je potrebno vse potrebne varnostne ukrepe pred in med miniranjem, prav tako pa je potrebno redno spremljati vpliv in količino emisij prahu v ozračje.
Območje kamnoloma se nahaja v območju varovanja arheološke dediščine. Ker so pri izkoriščanju v obstoječem kamnolomu na južni strani že opravili zavarovano arheološko izkopavanje bakrenodobnih grobišč, poseganje z eksploatacijo na južni strani, v pobočje hriba Nova gora, ni dovoljeno. Pri vseh odpiranjih novih površin je potreben arheološki nadzor.
7. Usmeritve z vidika obrambe in zaščite
Pri načrtovanju objekta in ureditve območja upoštevati veljavne predpise s področja obrambe in zaščite.
8. Pogoji in usmeritve glede zaporednosti gradnje
Realizacija posega se predvideva v dveh etapah. Etape odpiranja in sanacije kamnoloma morajo zagotoviti naenkrat odprto čim manjšo tlorisno površino kamnoloma in s tem manj moteč vpliv v okolju, prav tako pa je pri vseh posegih potrebno upoštevati, da se območje kamnoloma nahaja v območju varovanja arheološke dediščine.