Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) in 7. člena odloka o organizaciji in delu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 16/90 in 20/90), je Skupščina občine Kamnik na 39. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 23. 11. 1994 sprejela

Sprejme se lokacijski načrt I-3 Plinifikacija, ki ga je izdelal Projektivni atelje – Arhing, d.o.o. Ljubljana, pod št. 1/94 v novembru 1994.

Določbe tega odloka so dopolnjene z opisi in grafičnimi prikazi v lokacijskem načrtu iz 1. člena, ki se nanašajo na potek trase plinovoda, na lego, zmogljivost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.

Oskrbo s plinom, ki je predmet tega lokacijskega načrta, predstavlja srednjetlačno omrežje, katerega dolžina znaša skupaj 2195 m in nizkotlačno omrežje, katerega dolžina znaša skupaj za območje merilno regulacijske postaje (v nadaljevanju: MRP) Duplica 15.775 m, za območje MRP Spodnje Perovo 17.960 m in za območje MRP Center 10.950 m.
Seznam parcelnih številk za vse parcele, po katerih trasa plinovoda poteka, je v prilogi, in je sestavni del odloka.

Parcelne številke območja objektov oziroma naprav, za katere je potrebna sprememba rabe prostora zaradi delovanja plinovoda so naslednje:
MRP Duplica: k.o. Podgorje – del parcele 1467/6
MRP Sp. Perovo: k.o. Kamnik – del parcele 764/3
MRP Center: k.o. Kamnik – del parcele 98/3.

Posegi v prostor so naslednji:
1. Izgradnja treh novih merilnoregulacijskih postaj: Duplica, Sp. Perovo in Center.
2. Položitev cevovodov srednjetlačnega omrežja DN 100 in DN 150 do merilnoregulacijskih postaj.
3. Položitev cevovodov nizkotlačnega omrežja PE 63, 90, 110, 160, 200 in 225.

Cevovod bo iz jeklenih cevi in iz polietilenskih cevi za srednjetlačno omrežje. Tlačna stopnja jeklenih plinovodov je PN 16, polietilenskih plinovodov pa PN 4.

Predpisi za lokacijo in izgradnjo plinovodnega omrežja:
• pri lokaciji in izgradnji objektov iz 5. člena se morajo upoštevati veljavni domači in sprejeti tuji predpisi (DVGW);
• pri upoštevanju DVGW predpisov je minimalni odmik plinovoda od podkletenih zgradb pri stopnji tlaka do 4 bar 1 m, od nepodkletenih zgradb pa 2 m;
• v izjemnih primerih, kjer zahtevani odmik ni možen, je potrebna dodatna zaščita plinovoda;
• pri potekanju plinovoda čez zasajene površine morajo biti plinovodi oddaljeni od dreves in rastlin s koreninami, globljimi od 0,5 m, najmanj 1,5 m.

Velikost, oblikovanje in ureditev nadzemnih delov plinovoda:
Nadzemni deli plinovoda – merilnoregulacijske postaje iz 5. člena – morajo biti zavarovane pred neposrednimi poškodbami in ograjene skladno s predpisi (mrežasta ograja višine 220 cm).
Objekti vseh treh MRP so tipski montažni dimenzij 7m x 1,76m x 3m z naklonom strešine 4,5 stopinj. Tolerance znašajo 10% v obe smeri in v višino.
Gabariti in niveleta platojev MRP:
a) MRP Duplica (2200 mn3/hi 5 bar/0,1 bar)
– plato 8 m x 13 m
– višinska kota platoja je v višini ceste
b) MRP Sp. Perovo (2200 mn3/ hi 5 bar/0,1 bar)
– plato 8 m x 15 m
– višinska kota platoja je 30 cm nad obstoječim terenom
c) MRP Center (2200 mn3/hi 5 bar/0,1 bar)
– plato 8 m x 17 m
– višinska kota platoja je 20 cm nad obstoječim terenom.

Križanja plinovoda s prometnicami
1. Srednjetlačni sistem plinovoda prečka naslednje prometnice:
• 1 x kamniško obvoznico pri MRP Center s prekopom
• 1 x kamniško obvoznico pri Svilanitu s podvrtavanjem
2. Nizkotlačni sistem plinovoda prečka naslednje prometnice:
• 5x Ljubljansko cesto
• 1x Steletovo ulico
• 1x Kovinarsko cesto – zaradi predvidene rekonstrukcije v zaščitni cevi
• 3x obvoznico
• 1x Cankarjevo cesto
• 1x Molkovo cesto
• 1x Medvedovo ulico
• 4x Kamniško cesto
• 1x Radomeljsko cesto
3. Ostali plinovodi so manjših dimenzij in prečkajo le stanovanjske ulice.
Vsa križanja in približevanje s prometnimi površinami se morajo izvajati skladno s pogoji upravljalcev Republiške uprave za ceste (regionalne ceste), Cestnim podjetjem Ljubljana in cestnim podjetjem Vzdrževanje, d.o.o. Ljubljana, ki je upravljalec odsekov cest št. 1359 Duplica-Kamnik ter št. 1424 Mekinje-Kamnik
Dela pri prečkanju plinovoda z javnimi cestami se izvajajo pod nadzorom Cestnega podjetja Ljubljana oziroma Komunalnega podjetja Kamnik, ki je upravljalec lokalnih in nekategoriziranih cest.
V času gradnje plinovoda mora investitor pri nalaganju in razlaganju plinskih cevi ter pri njihovem prevozu, varovati vozišče ceste in cestno telo.
V zvezi s pogojem iz tretje alineje si mora investitor za izredne prevoze pridobiti soglasje Cestnega podjetja Ljubljana.
V slučaju deponije gradbenega materiala za izgradnjo plinovoda v varovalnem pasu javne ceste mora investitor po končani gradnji vzpostaviti cesto in njeno okolico v prvotno stanje.
Križanja cest s plinovodom se morajo vidno označiti s predpisano oznako za zemeljski plin. Prečkanje cest, navedenih v 1., 2. in 3. točki 10. člena naj se izvede s prevrtanjem.
Gradbena jama ob cesti, ki mora biti od ceste oddaljena min. 1 m mora biti pravilno razprta, cestišče pa zavarovano proti vdiranju.
Odkopani odpadni material se ne sme odlagati na notranjo stran cestnega sveta. Po zaključenih delih mora investitor gradbišče vzpostaviti v prvotno stanje.
V primeru, da zaradi konstrukcije terena ali zgoščenosti komunalnih vodov, prevrtanje ne bo možno, si mora investitor pridobiti dovoljenje za prekop od pristojnega upravljalca za ceste.
Vsa dela ob cesti se morajo zavarovati s prometno signalizacijo, ki jo postavi Cestno podjetje Ljubljana na stroške investitorja.
Pri polaganju plinovoda v Cankarjevo cesto se cestne požiralnike poruši in nato obnovi.
Polaganje plinovoda v Kamniško cesto v Šmarci se izvede le v soglasju z Republiško upravo za ceste in Cestnim podjetjem Ljubljana.
Investitor je odgovoren za neposredno škodo na javni cesti in zasebnih površinah.
Organizacija za vzdrževanje in varstvo cest ne prevzame odgovornosti za škodo na plinovodu v cestnem telesu, ki bi nastala zaradi obstoja ceste, njenega vzdrževanja ali prometa na njej.
Po končanju del mora investitor objekta v smislu 67. člena zakona o graditvi objektov k tehničnemu pregledu pismeno povabiti tudi zastopnika organizacije za vzdrževanje cest, katera je soglasje izdala.

Prečkanje plinovoda železniške proge Ljubljana-Kamnik
1. srednjetlačno omrežje 1x
2. nizkotlačno omrežje 5x
Pogoji za križanje železniške proge so naslednji:
• kot križanja mora biti večji od 60 stopinj;
• min. globina vkopavanja plinovoda mora biti 1,5 m, merjeno od zg. roba praga do zg. roba zaščitne cevi;
• plinovod mora potekati v zaščitni cevi v dolžini min. 5 m od osi tira na desno stran proge in 9 m levo od osi obstoječega tira gledano proti Kamniku;
• zaradi predvidene elektrifikacije žel. proge Ljubljana-Kamnik mora investitor na svoje stroške zaščiti vse eventualne kovinske dele proti vplivu blodečih tokov.

Prečkanje plinovoda z elektroenergetskimi vodi:
• pri križanju z n.n. in v.n. električnimi kabli mora biti minimalni odmik plinovoda od kablovoda 0,3 m s tem, da je plinovod speljan pod kablovodom; pri približevanju je minimalna razdalja med obema vodoma 0,6 m. Vsa križanja in približevanja z elektroenergetskimi vodi se morajo izvršiti v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi;
• upravljalec elektro kablovodov za visoke in nizke napetosti je PE Elektro Ljubljana okolica, za javno razsvetljavo pa Komunalno podjetje Kamnik, zato je pri realizaciji plinovoda upoštevati pogoje obeh upravljalcev.

Križanja plinovoda s telekomunikacijskim omrežjem:
• minimalni vertikalni odmik plinovoda od telekomunikacijskih kablov je pri križanju 0,3 m, pri približevanju ali vzporednem teku pa 0,5 m. Vsa križanja ali približevanja PTT vodom se izvedejo skladno s pogoji upravljalcev PTT Podjetja Slovenije, p.o. Ljubljana;
• na odsekih, kjer je potreben odkop PTT kabla (Cankarjeva cesta), se ga po montaži PTT kabla položi v jarek vzporedno s plinovodno cevjo.

Križanja plinovoda z vodovodom, kanalizacijo in toplovodom:
• minimalni vertikalni odmik plinovoda je pri križanju z navedenimi vodi 0,2 m; v primeru, da poteka plinovod pod kanalom ali kineto toplovoda, se mora izvesti zaščita kanalizacije v smislu njene nepropustnosti, oziroma morajo biti stene kinete plinotesne in sicer na dolžini 3 m levo in desno od osi plinovoda;
• upoštevati se morajo pogoji Komunalnega podjetja Kamnik, ki je upravljalec vodovoda, kanalizacije in toplovoda.

Skladno s pogoji upravljalcev se uskladi plinovod z ostalimi infrastrukturnimi vodi na zahtevanih odsekih trase plinovoda.

Prečkanje plinovoda Kamniške Bistrice:
1. srednjetlačno omrežje 1x
2. nizkotlačno omrežje 3x
Prečkanje industrijskega kanala:
1. nizkotlačno omrežje 3x
Prečkanje se izvrši s prekopom, izjemoma s podvrtanjem v zaščitni cevi. Za poseg se mora izdelati podrobno tehnično dokumentacijo.

Skladno s pogoji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju se je pri izkopu trase potrebno izogniti drevju, ki predstavlja dendrološko naravno dediščino in po možnosti tudi drugemu drevju z obsegom v prsni višini 2 m ali več.
Posamezna zaščitena drevesa so prikazana v ureditveni situaciji.
Zaradi arheološkega nadzora se Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju pravočasno javi pričetek zemeljskih del.

Pri gradnji merilnoregulacijskih postaj morajo biti upoštevani vsi predpisi varstva pred hrupom, ki ne sme presegati dovoljenih ravni, določenih z zakonom o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 29/86).
Po izgradnji MRP mora investitor izvesti meritve hrupa in zagotoviti ustrezno zaščito, kolikor bo le-ta potrebna.

Za zaščito pred požarom mora biti plinovod z vsemi napravami izveden skladno s predpisi. Za vzdrževanje in nadzor mora investitor zagotoviti ustrezno službo.

Pri izvajanju gradbenih in zemeljskih del se morajo zagotoviti vse varstvene norme, da ne bi ob manipulaciji z mehanizacijo in strojnimi olji oziroma mazivi prišlo do onesnaženja tal in podtalnice Domžalsko-Mengeškega polja (Uradni list SRS, št. 24/87).

Poleg nalog iz drugih določb tega odloka morajo investitorji posegov v prostor in izvajalci lokacijskega načrta:
• odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne negativne posledice in poravnati vse škode v prostoru, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja plinovoda;
• promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na cestnem in železniškem omrežju, zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem zaključku;
• odstraniti in začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina;
• se dogovoriti z lastniki zemljišč za izvedbo napajalnih postaj katodne zaščite, lokacij anodnih ležišč, merilnih mest katodne zaščite, kontrolnih cevi in označevalnih tabel ter ta dela priglasiti občinskemu upravnemu organu;
• pred in po izdelavi katodne zaščite mora investitor opraviti meritve o vplivu ozemljitve elektroenergetskih naprav tangiranih s traso plinovoda;
• opraviti tlačni preizkus tako, da ne bo onesnaževal vodotokov.
Investitor je odgovoren za škodo na vodnem življu, nastalem zaradi gradnje ali obratovanja plinovoda.

Odstopanja od trase, vrisane v LN, so dopustna za širino delovanega pasu, to je 3 m levo in desno vzdolž osi plinovoda, oziroma v okviru območja določenega z navedbo parcel v identifikaciji posestnega stanja.
Dopustno je tudi večje število zapornih oziroma odcepnih ventilov, ki pa se lahko locirajo le v območju, opredeljenem v tem LN.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna tudi večja odstopanja od zgoraj opisanih in sicer zaradi geoloških in geomehanskih razmer, nestrinjanja lastnikov parcel ali če so izkazane ekonomsko ali tehnično bolj utemeljene rešitve. Za ta odstopanja mora investitor predložiti upravnemu organu:
• kopijo katastrskega načrta območja spremembe;
• situacijo poteka nove trase ali spremenjene lokacije MRP, s prikazanimi križanji prometne in komunalne infrastrukture;
• prikaz posega glede na veljavne planske akte občine;
• odstopne izjave lastnikov zemljišč ali dokaz o lastništvu.
Ta večja odstopanja morajo biti v skladu s pogoji in soglasji, ki so pridobljena k temu LN, sicer morajo biti pridobljena nova soglasja.
Tolerance objektov in kompleksov merilnoregulacijskih postaj so določene ob prikazu gabaritov v 7. členu tega odloka.
V primeru širitve območja plinifikacije izven meja, ki so bile določene v študiji "Energetski koncept občine Kamnik" in predstavljajo izhodišče za izdelavo lokacijskega načrta, se le-to rešuje z lokacijsko dokumentacijo ali predvidenim zazidalnim oziroma ureditvenim načrtom na podlagi izdelanega idejnega projekta za obravnavano območje.

Lokacijski načrt za oskrbo Kamnika z zemeljskim plinom je na vpogled na Sekretariatu za okolje in prostor občine Kamnik.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcija.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.