Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86) in 23. člena statuta občine Postojna (Uradni list RS, št. 21/91 in 21/93) je Skupščina občine Postojna na 31. skupni seji dne 10. 11. 1994 sprejela

S tem odlokom se sprejmejo podrobna merila in pogoji prostorskih ureditvenih pogojev za naselji Planina in Liplje in veljajo samo skupaj s splošnimi merili izhajajoč iz odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za naselja v občini Postojna (Uradne objave, št. 19/90).

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se skladno s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občine Postojna za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana občine Postojna za obdobje 1986-1990 trajno ureja območje urejanja P3/S1, ki ima površino 70,5 ha, in je opredeljeno za individualno stanovanjsko gradnjo ter gradnjo gospodarskih objektov.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Postojna na topografskem načrtu M 1: 25000 in M 1: 5000
– prikaze meril in pogojev za posege v prostor na topografsko-katastrskem načrtu v M 1: 2500
– tabelarični prikaz po posameznih conah s podatki:
– ime otoka
– način urejanja
– obseg /površina/
– funkcija območja
– usmeritve glede posegov
– posebnosti posameznega območja soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti
– besedilo tega odloka.

Meja in obseg obravnavanega območja sta razvidna iz grafične priloge, tabel in seznama parcel.
k.o. GOR. PLANINA
1616 del, 402/2, 393, 394/1, 150/2, 150/1, 394/1, 394/3, 394/2, 162, 396, 395, 398, 402/1, 402/2, 403, 399, 1079/4 cesta, 147, 13, 21, 14, 19, 134-236, 134-237, 15, 18, 17, 16, 24, 25/1, 20, 26/1, 26/2, 26/3, 27, 30, 31, 32, 134-238, 35, 36, 39, 134/5, 44/1, 1072 cesta, 47, 44/2, 158, 40/3, 41/1, 41/2, 42, 40/1, 22/1, 40, 52, 53, 51/2, 51/1, 49, 51/3, 143-278 cesta, 62/2, 61/1 del, 57, 58/1, 161, 55, 63/1, 53, 52, 54, 48, 155, 13, 12, 10, 24, 148, 11/1, 23, 7, 31, 29, 34, 37, 38, 35, 51, 2917 cesta, 1047 del, 32/1, 1048, 1049, 1050 del, 1052 del, 67/2, 58, 1054, 59, 1056 del, 62/1, 1057/1 del, 62/2, 63, 1058, 1035, 64, 73, 74, 75, 65, 1034, 1032/1 del, 76, 77, 1021, 78, 82, 80, 81, 1024/1, 1024/2, 66/1, 66/2, 66/3, 96/1, 96/2, 96/3, 95, 1009, 94, 1010, 94/3, 94/1, 1, 2/1, 2/5, 2/6, 3, 6, 931/1 del, 97/1, 100, 994/1, 102, 991, 106, 977, 56/1, 56/2, 56/3, 160, 157, 882, 88/1 del, 92, 88/3 del, 56/2, 87 del, 94 del, 96, 95, 85, 97/3, 8, 88, 98 del, 99 del, 101 del, 102, 105 del, 86, 90, 106 del, 1018, 1018/1, 932, 1016/1, 1015, 109/1 del
k.o. KAČJA VAS
1580 del, 2922 cesta, 1551 del, 2921 cesta, 1552, 1553/1 del, 1645, 1644, 1643, 1638, 1637, 1633, 1631, 1632, 1629, 1628, 1626/2 del, 1627, 1624 del, 1918 del, 1623, 1621, 2929 cesta, 20/3, 20/2, 21, 20, 22, 23, 1620/1, 1617, 1616 del, 1615, 1614 del, 1613, 1612, 1611, 1609, 1608, 1610, 1608, 1607/1, 1607/2, 1607/3, 1433/1, 1433/2, 1422/3, 1601, 1602, 1604, 1606, 1605, 1603, 1431/1, 2937 cesta, 1438, 1436, 1437, 1435/1, 1435/2, 1434, 1598, 1596 del, 1600, 1599, 1593/1, 1593/2, 1594, 2932 cesta, 1477, 1580, 1478, 1479, 1480, 1575, 1578, 1481, 1482, 2935 del, 1577, 1576, 1573, 1574, 1573, 1572, 1581, 1582, 1583, 1584, 1585, 1589, 1586, 1590, 1587, 1569/3, 1569/1, 1569/4, 1569/2, 1568/1, 1568/2, 1567, 1565, 1591, 1592, 1588, 1564/2, 1564, 1563, 1561, 1566, 1497, 1498, 1499, 1500, 1504, 1502, 1503, 3027 cesta, 1562, 1560/1, 1559, 1558/1, 1558/2, 1556/4, 1554, 1556/3, 1556/2, 1556/1, 1557, 1501, 1502, 1504, 1503, 2939 cesta, 1432, 1431/1, 2936 cesta, 1430 del, 1429/2 del, 1429/1 del, 1438, 1436, 2937 cesta, 1431/2, 1431/1
k.o. DOL. PLANINA
102, 103, 970 del, 968 del, 1053/1 del, 101/1, 946/1 del, 978/4 del, 1053/2 del, 978/6 del, 953 del, 91, 98, 916/2, 920 del, 1065 del, 986 del, 95, 991 del, 92, 430, 458 del, 1065 del, 99, 990 del, 998/3 del 54, 52, 50, 24, 49, 26, 19, 23, 48, 27, 47, 44, 43/1, 42, 30, 31, 32, 40, 37/1, 38, 37/2, 536/1, 40/2, 536/2, 536/4, 40/1, 536/2, 512/1, 513/1, 514/1, 522/1, 523/1, 524/1, 525/1, 526/1, 527/1, 528/1, 529/1, 530/1, 531/1, 532/1, 114, 34, 33, 31, 32, 26, 48, 28, 22, 89, 24, 51, 88, 23, 53, 84, 83, 82/2, 544/2, 82/1, 54, 108 del, 109/2, 106, 103, 90, 97/3, 97/1, 94/1, 93, 92, 91, 90, 88, 87, 86, 85, 82, 81, 79, 121, 122, 123, 125, 124, 145, 143, 146, 142, 141, 139, 137, 134, 133, 132, 131, 130, 129, 127, 120, 119, 118, 116, 112, 78, 77, 76, 75, 74, 71, 70/1, 70/2, 69, 68, 67, 66, 65, 64, 63/2, 63/1, 61, 60, 253 del, 55, 27, 57, 540/2, 81, 539, 538/2, 537, 80, 60, 61, 772, 771, 632/3, 75/1, 74, 69, 70, 1065 cesta.

Načini urejanja so opredeljeni v odloku o splošnih merilih prostorskih ureditvenih pogojev – člen 4., podrobneje pa so opredeljeni v tabelaričnem prikazu za štiri območja urejanja, in sicer:
GK – Gornja Planina, Kačja vas
SVJ – staro vaško jedro – varovano kot naselbinski spomenik (h. št. od 1-139)
N – njive nad Dolnjo Planino
L – Liplje

Znotraj ureditvenega območja Planina in naselja Liplje so dovoljeni vsi posegi, kot jih navaja odlok o splošnih merilih prostorskih ureditvenih pogojev – 5. člen, natančneje pa so glede na otoke opredeljeni v tabelah.
V coni GK Gornja Planina – Kačja vas se dovoljujejo vsi posegi v skladu s 5. členom odloka o splošnih merilih PUP.
V coni SVJ – staro vaško jedro se dovoljujejo le adaptacije in rekonstrukcije na osnovi predhodno potrjenih idejnih rešitev pristojne spomeniškovarstvene službe.
V coni N – njive nad D. Planino se dovoljujejo vsi posegi v skladu s 5. členom odloka o splošnih merilih PUP z upoštevanjem oblikovalskih elementov bližnjega varovanega območja.
V coni L – Liplje se dovoljujejo vsi posegi v skladu s 5. členom odloka o splošnih merilih PUP.

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se določajo podrobna merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje za vse posege v prostor, tudi za delne rušitve stavb, naprav, opreme in ureditve, za adaptacije in rekonstrukcije površin, za tekoče vzdrževanje pa le kadar značaj kulturne in naravne dediščine to zahteva.

Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
– kadar imajo namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja
– kadar ima nov objekt namen vzpostaviti prostorsko dominanto za poenotenje oblikovne heterogenosti območja.
Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor.

Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča
– odmiku od sosednjih objektov
– sestavi stavbnih mas
– višini in gradbeni črti
– naklonu streh in smereh slemena
– razmerju fasad in njihovi orientaciji
– merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat
– barvi in teksturi streh in fasad
– načinu ureditve odprtega prostora
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.

Odmiki in gradbene linije
Novogradnje se morajo objektom v morfološki enoti prilagoditi z gradbeno linijo:
V območjih brez izrazito enotne gradbene linije pri obstoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgrajenega objekta:
– vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča, če to ni predvideno za rekonstrukcijo, razen v območjih, za katere veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine, oziroma kjer so v zazidavi dominantne obstoječe gradbene linije ob cesti:
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli, kot določa svetlobnotehnična ocena in študija osvetlitve, ter če so ugotovljeni ustrezni požarnovarstveni ukrepi in sanitarni pogoji;
– 4 m od parcelne meje, sicer je potrebno pridobiti soglasja mejaša, vendar mora biti odmik vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in njegova uporaba. Objekt ne sme motiti posesti;
– odmik novega objekta od gradbene linije zadnjega objekta strnjene zazidave ne sme presegati 45 m.

Dovozi in dostopi
– lokacija novih objektov mora zagotoviti skupne priključke na javno cesto, javno pot, ulico;
– dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo urejene (intervencijska vozila) v protiprašni izvedbi in odvodnjavanje. Enako velja za parkirne površine;
– dostopi in dohodi v javne ustanove, površine za pešce in prehode le-teh čez vozne površine morajo biti urejene tako, da omogočajo prehod invalidom v vozičkih, starejšim občanom in otroškim vozičkom;
– dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa, uredijo se v soglasju s pristojnim organom in upravljalcem cest:
– do vsake parcele mora biti zagotovljen dostop preko odmerjene in kot javno dobro vknjižene ceste ali javne poti.
Izjemoma se dovoljuje urediti dovoz preko zasebnih zemljišč pod pogojem, da so lastniki teh zemljišč v sorodstvenem razmerju (prvi dedni red) s prosilcem lokacije.

Stanovanjski objekti
Gradnja stanovanjskih objektov in prizidave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne posega s skupno bruto etažno površino 40% nepozidane parcelne površine.

Delavnice
Gradnja delavnic v kombinaciji s stanovanjskimi hišami je dovoljena na zemljiščih, ki so dovolj velika, da je mogoče zadovoljiti zadostne odmike od sosednjih objektov in zadostne površine za dovoz in manipulacijo.
Delavnice, ki nimajo škodljivega vpliva na okolje je možno locirati v stanovanjske soseske v soglasju z mejaši in KS.
Lokacija delavnic, kjer hrup presega max. dovoljeno raven hrupa (50 db) in ostale emisije v območju P3/S1 ni možna.

Gospodarski objekti
Gradnja gospodarskih objektov (skednji, hlevi, kozolci, itd.) je dovoljena na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih objektov, vendar ne ob uličnih fasadah.

Pomožni objekti (garaže, drvarnice)
Gradnja pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš je dovoljena le, če v sklopu obstoječe gradbene lupine ni mogoče rešiti manjkajočih funkcionalnih potreb.
Gradijo se kot prizidki k stanovanjskim objektom ali kot samostojni objekti na funkcionalnem zemljišču obstoječih objektov, vendar gradnja ob uličnih fasadah ni možna.
Za lokacijo pomožnega objekta veljajo enaki pogoji kot za novogradnjo (odmiki, negativen vpliv na okolje).

Začasni objekti
Kot začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični in gostinski ponudbi, prireditvam, proslavam in podobno, je možno postaviti tiste objekte in naprave, ki z gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljišča in je z njihovo odstranitvijo možno vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje:
Začasni objekti se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna – na lokacijah, ki so prikazane na grafični prilogi list št. 8.1:
Merila in pogoji ne veljajo za postavitev gradbiščnih začasnih objektov. Le-ti se postavljajo in odstranjujejo po določilih zakonodaje o graditvi objektov.
Objekti sezonsko turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, oziroma na greznico, če dejavnost, ki se v njih izvaja, to zahteva.
Kioski, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja, morajo biti postavljena tako, da dopolnjujejo javni prostor (kot jih prikazuje graf. priloga št. 8.1), ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov, da ne motijo in ne kvarijo vizualne kompozicije prostora ter varnega in nemotenega odvijanja prometa.

Pri lokaciji objektov v območju SVJ je potrebno upoštevati značilnosti furmanske in kajžarske domačije.
Sleme vsakega objekta poteka vzporedno z daljšo stranico objekta in vzporedno z vaško komunikacijo oziroma pravokotno na komunikacijo, če je to za območje značilno.

V coni SVJ tvorita stanovanjski in gospodarski del objekta zaključno celoto, med seboj nista ločena.
Izjemoma so gospodarski objekti lahko prostostoječi, kadar niso tik ob cestni komunikaciji.

Pri oblikovanju novogradenj v ureditvenem območju naselja Planina in conah GK, N, L veljajo naslednji pogoji:
Tloris: tloris objekta mora biti pravokotne oblike, pri čemer naj bo razlika med daljšo in krajšo stranico najmanj 3 m. Vhod je lociran na daljši stranici.
Pri objektih, ki nimajo pravokotnega tlorisa, naj se z gradnjo prizidkov (stanovanjskih ali gospodarskih) doseže predpisano razmerje stranic.
Etažnost: opredelitev viš. gabarita objektov je pogojena z višino obstoječe zasnove
maksimalni višinski gabarit je za:
– prostostoječe hiše P + 1,
– hiše v uličnem nizu P + 1.
Objekti so podkleteni, razen na predelih, kjer je nevarnost poplave.
Objekt je možno delno ali v celoti podkletiti pod pogojem, da je klet v celoti vkopana in dostopna iz objekta ter da je najvišja dovoljena kota pritličja 40 cm nad raščenim terenom.
Pri nadstropnem objektu je kolenčni zid max. 30 cm, pri pritličnem objektu z izkoriščenim podstrešjem je višina kolenčnega zidu maksimalno 1,50 m.
Streha: Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 45 stopinj, pri kateri je sleme vzporedno z daljšo stranico objekta.
Streha mora biti zaključena s čopom.
Kritina naj bo opečne barve (bobrovec ali zareznik).
Dovoljuje se osvetlitev podstrešnih prostorov v obliki frčad, pri čemer naj bodo le-te postavljene simetrično glede na čelno fasado.

Fasade
Odprtine-okna naj imajo obliko pokončnega pravokotnika, katerega daljša stranica ne sme preseči dolžine 140 cm oziroma kvadrata z največjo dovoljeno stranico 120 cm.
Na enem objektu je dovoljena uporaba največ dveh velikosti oken z istim razmerjem. Okenske odprtine morajo biti višinsko poravnane.
Dovoljuje se izvedba balkona na dvoriščni fasadi.
Barva fasade naj bo nevtralna (bela, siva ali krem).
Omet je lahko izveden v različnih strukturah.
Priporoča se gladek apneni omet.

Pomožni objekti
Samostojni in prizidani objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječim objektom (gabarit, naklon strešin, materiali) ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.
Ravne strehe niso dovoljene.
Objekti so pritlični, nepodkleteni, brez kolenčnega zidu. Podstrešje ni izkoriščeno za bivanje.

Dovoljene so rekonstrukcije vseh vrst (razen nelegalnih posegov – brez gradbenega dovoljenja), s katerim se spremenijo konstruktivni elementi, naprave, napeljave, oprema, ki lahko vplivajo na varnost objekta, oziroma njegovih delov, vključno z rekonstrukcijo podstrešij ali rekonstrukcijo objektov v cesti in nadzidavo objektov z novimi strehami.
V primeru sanacij ravne strehe se mora pristopiti k izvedbi dvokapne strehe z naklonom in kritino, prilagojeno okoliškim objektom (velja predvsem za večnadstropne objekte).
Dozidave in nadzidave so dovoljene pri vseh vrstah objektov, ob upoštevanju 9. člena tega odloka, razen pri objektih, ki so bili zgrajeni na osnovi priglasitve. Za zgoraj navedene posege veljajo pri oblikovanju objektov enaka merila in pogoji kot pri novogradnjah oziroma gradnji novih objektov (12. člen).
Za območje in objekte, kjer veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se morajo vsi posegi (rekonstrukcije, adaptacije) vršiti v soglasju s pristojnim zavodom za spomeniško varstvo.

Dovoljujejo se tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih, s katerimi se bistveno ne spremeni njihova zunanjost ali zmogljivost, vključujoč spominska obeležja.
Obvezno je:
– ohranjati prvotne elemente členitve fasad (omet, obdelan kamen, les, barva) ter ostale likovne elemente
– pri obnovi oziroma zamenjavi ostrešja in kritine veljajo isti pogoji kot pri novogradnji
– pogoje za vzdrževalna dela pri objektih kulturne dediščine predpiše pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Urbana oprema odprtega prostora kot so: klopi, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti praviloma oblikovana enotno.
Če se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, je potrebno z njihovo razmestitvijo in hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjšati njihovo vidno neskladje.
Posamezni komunalni objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, zbiralniki ipd...) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta.

Znotraj ureditvenega območja predstavljajo zelene površine predvsem vrtovi. Na ostalih zelenih površinah (skupne, javne) naj se nivojske razlike premoščajo z brežinami, izjemoma terasasto s podpornimi zidovi iz naravnega kamenja. Visoko vegetacijo naj tvori sadno drevje, na ostalih zelenih površinah pa naj se sadi iz ključno avtohtone rastline.

Zid je lahko parcelna meja, če se tako dogovorita mejaša, lahko je element zapiranja dvorišča ali vrta in zid za premoščanje višinskih razlik (škarpa). Zidovi morajo biti iz sivega avtohtonega kamna in apnene malte.
Višina zidu je odvisna od lokacije in območja, vendar ne sme presegati višine že obstoječih.
Ograja je lahko meja med parcelama s soglasjem mejašev oziroma ograja okrog funkcionalnega zemljišča.
Ograja naj bo lesena in rjave barve.
Ograja je lahko tudi živa meja ojačana z žično mrežo.
Ob parcelni meji, ki meji na prometno površino, je postavljanje ograj dovoljeno min. 1 m od parcelne meje.
Ograja ne sme zmanjševati preglednosti cest.
Oblikovanje gradbenih parcel in merila za določitev velikosti funkcionalnega zemljišča.

Veljajo določbe iz odloka o splošnih merilih prostorskih ureditvenih pogojev za naselja v občini Postojna, in sicer 29. člen, 30. člen in 31. člen.
Točna velikost funkcionalnega zemljišča mora biti določena v lokacijski dokumentaciji.

Veljajo določila iz odloka o splošnih merilih prostorskih ureditvenih pogojev za naselja v občini Postojna, in sicer 32. člen, 33. člen, 34. člen, 35. člen in 36. člen.
Odmik objekta od zbirnih stanovanjskih cest mora zagotoviti:
– min. vzdrževanje cest v zimskem in letnem času
– zagotovljena mora biti min. širina cestnega telesa 3,5 m.
Dovozi in priključki na cestno mrežo ter posegi iz 9. člena, morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste.
Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz.

V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.

Vse obstoječe in predvidene nove objekte je potrebno priključiti na javno električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni, zgraditi je potrebno manjkajočo energetsko, komunalno in telekomunikacijsko omrežje.

Vodovod
Na območju z javnim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje, katerih namembnost je povezana s porabo vode, v soglasju z upravljalcem.
Na področjih, kjer obstoječe vodovodno napajanje ne zadovoljuje vseh potreb, se predvideva ojačitev ali rekonstrukcija.
Širina rezervatov primarnih vodov oziroma njihov varovalni pas je 3 m, če ti potekajo izven ceste. Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
Obstoječe vodnjake je potrebno redno vzdrževati in čistiti tako, da bodo varni in higiensko neoporečni.

Kanalizacija
Obvezno je odvajanje odpadnih voda v sistem javne kanalizacije s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi.
Vse fekalne vode iz objektov se do izgradnje kanalizacijskega sistema vodijo v troprekatne vodotesne greznice z odvozom fekalij v čistilno napravo.
Vse meteorne vode s strehe in zelenic se priključujejo na meteorno kanalizacijo ali pa se speljejo v naravni recepient.
Vse vode iz prometnih površin (utrjenih površin) pa je potrebno preko usedalnika in lovilca olj speljati v meteorno kanalizacijo ali naravni recepient.
Vsa voda se mora pred izpuščanjem v naravno strugo očistiti do te mere, kot zahteva veljavna zakonodaja.
Gnojišča z gnojiščno jamo morajo biti urejena skladno s sanitarnimi predpisi. Vizualno izpostavljenost gnojišč je potrebno zmanjšati z obsaditvijo z vedno zelenimi grmovnicami.

Za priključevanje na električno omrežje je potrebno upoštevati pogoje, ki jih predpiše upravljalec v elektronergetskem soglasju.
Preko ureditvenega območja potekajo daljnovodi visoke napetosti, za katere so določeni varovalni pasovi oziroma rezervati naslednjih širin (od osi voda):
– daljnovod 20 kV 15 m + 15 m.
Potrebno je zgraditi dodatni transformatorski postaji, za naselje Liplje in za jugozahodni del Planine.

Električna energija bo odjemalcem dobavljena v skladu s splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije (Uradni list SRS, št. 27/85) in tarifnim sistemom za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/85).

Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem je potrebno zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo v Planini.

Kabelsko razdelilni sistem KRS:
Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
Za gradnjo kabelskega sistema je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo z vsemi soglasji.

Ohranjati je potrebno značaj ruralnega naselja in vse naravne in kulturne spomenike na tem območju skladno z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Postojna (Uradne objave, Primorske novice, št. 29/84).
Naravna in kulturna dediščina sta v PUP opredeljeni po vrsti urejanja na:
– naselje Planina, h. š. od 1 do 139 (naselbinski spomenik, 1. varstveni režim)
– Planina h. š. 3, 56 in 92 (etnološka dediščina, 1. varstveni režim)
– spomenik padlim borcem in žrtvam
– ostale h. š. (etnološka dediščina, 2. varstveni režim)
– posamična drevesa
– živice
– vegetacijski nizi ob vodotokih
– značilna trakasta parcelacija.

Skupna merila in pogoji glede varovanja okolja veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti P1/S3 po odloku o splošnih merilih PUP občine Postojna člen 39, podrobna merila pa opredeljuje ta odlok:
– vse obstoječe vire onesnaženja in motenj v okolju je treba sanirati
– gradnja novih objektov in spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so v predpisih dovoljene, če ne onesnažuje vode in če ne uporabljajo strupenih snovi.
– Pred izdelavo lokacijske dokumentacije za objekte, namenjene intenzivnejši živinoreji, je potrebno izdelati podrobno študijo ekoloških in drugih vplivov na okolje
– zaščita vodnih virov pred onesnaževanjem
– pri posegih v prostor je glede varovanja okolja potrebno upoštevati določbe veljavnih zakonov in predpisov za zaščito pred onesnaževanjem
– delno porušene objekte in ruševine v naselju je potrebno v dogovoru z lastnikom (v območju SVJ pa tudi s soglasjem pristojne spomeniškovarstvene službe) sanirati tako, da ne kvarijo več ambienta.

Komunalni odpadki
Komunalni odpadki se zbirajo, odvažajo in deponirajo na centralno odlagališče. Za odvoz odpadkov je treba zagotoviti ustrezen dostop za komunalna vozila. Neurejena odlagališča odpadkov se morajo sanirati tako, da se odpadki odstranijo, zemljišče pa uredi v prvotno stanje in namembnost.
Odvoz kosovnega materialnega odpada je potrebno organizirati vsaj dvakrat letno po dogovoru s pooblaščenim podjetjem za odvoz odpadkov.

Varstvo zraka
Vsi viri onesnaževanja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Organizacije in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaženje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih objektih ali napravah na način kot to predpišejo s svojim splošnim aktom, ki ga sprejmejo v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo.

Varstvo tal
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v podtalnico oziroma vodotok.
Vsi ukrepi, ki spremljajo režim vodotokov, morajo biti izvedeni ob sodelovanju pristojne naravovarstvene službe in na podlagi usmeritev pristojne vodne uprave.
Ohranjati je potrebno kvalitetno, obvodno vegetacijo in značilne biotope.

Varstvo pred hrupom
Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi lokacijske dokumentacije v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se škodljivi vplivi ne širijo v smeri stanovanjskih območij.
V stanovanjskih območjih (obstoječih in bodočih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
Investitorji obrtnih novogradenj si morajo pri lokacijskem postopku pridobiti strokovno oceno po 7. členu zakona o varstvu pred hrupom. Protihrupna bariera (zaščita) mora biti zgrajena sočasno z objektom.

Varstvo pred požarom
Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih. Protipožarni hidranti morajo biti locirani v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
V območjih urejanja, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostop do površinskih vodotokov. Upoštevati je potrebno pravilnik o požarnovarstvenih zahtevah (Uradni list SRS, št. 42/85).

Pri vsakem posegu v prostor je potrebno upoštevati veljavne predpise in občinski odlok o zakloniščih in drugih objektih.

Prostorski ureditveni pogoji so vsem zainteresiranim stalno na vpogled pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Postojna na Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Postojna.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbani stična inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna v Postojni.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS.