Skupščina občine Žalec je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87, Uradni list RS, št. 5/91-I, 56/93) na skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 24. novembra 1994 sprejela

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana in v skladu z določbami srednjeročnega družbenega plana občine Žalec sprejme zazidalni načrt Ločica pri Polzeli – II. faza, ki ga je izdelal Razvojni center -Planiranje d.o.o. Celje, pod št. projekta 305/94 v maju 1994.

Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualne opise in grafične priloge, ki se nanašajo na urbanistično, krajinsko in infrastrukturno urejanje območja z rešitvami in pogoji za kvaliteto graditve, zmogljivost, organizacijo in oblikovanje objektov in zunanjega okolja.

Ureditveno območje se nahaja na levem obrežju Savinje v Ločici pri Polzeli severozahodno od stanovanjskega območja, za katerega je sprejet zazidalni načrt Ločica pri Polzeli – I. faza.
Območje meri 13,70 ha in je v k.o. Orla vas.
Ureditveno območje se v celoti nahaja v k.o. Orla vas. Od jugozahodnega vogala območja na parceli 593 poteka meja proti severu po zahodnem robu pešpoti na levobrežnem nasipu Savinje v dolžini okoli 630 m do severnega roba parcele 630/1, kjer zavije proti vzhodu ter vključi parceli 630/1 in 329/36; tu se obrne proti jugu in teče po vzhodnih robovih parcel 329/25, 329/33, po severnem in vzhodnem robu parcele 329/28, vzhodnem in južnem robu parcele 329/324, južnih robovih parcel 329/25 in 329/27 ter v nadaljevanju proti jugu po vzhodnem robu obstoječe ceste – parc. št. 668/2. V območju odcepa priključne ceste na regionalno cesto R-342 na skrajnem jugovzhodnem delu območja pri parceli 329/285 je v ureditveno območje vključen severozahodni del parcel št. 329/159 in 329/224 za ureditev cestnega križišča; zaključni odsek meje na jugu poteka preko parcel 650/2, 650/3 in 650/1 v smeri proti Savinji.

Ureditveno območje je namenjeno za individualno stanovanjsko gradnjo z zmogljivostjo 108 novih objektov, od katerih je 8 obrtno stanovanjskih in 9 poslovno stanovanjskih objektov z obveznim javnim programom za spremljajoče oskrbne in storitvene dejavnosti stanovanjskega območja ob osrednjem trgu centralne cone.
Enostanovanjski objekti so razporejeni v štiri prostorsko zaključena območja med ohranjenim gozdnim pasom vzdolž obrežja Savinje in glavno cesto na vzhodu, in sicer po skupinah z določenimi pogoji lociranja in enotnega oblikovanja.
Osrednji prostor je namenjen centralni coni s trškim jedrom in rekreacijskim območjem ob Savinji; prednost imajo stanovanjski objekti s poslovno dejavnostjo.
Osnovna prometnica območja je rekonstruirana cesta Breg – Ločica pri Polzeli, katera bo z novim odsekom ceste do lokalne ceste v Breški gmajni območje priključila na regionalno cesto R 346, proti jugu pa s podvozom pod avtocesto na magistralno cesto M10. Vse dovozne in servisne ceste posameznih zazidalnih območij se navezujejo na osnovno prometnico, s pešpotmi so zagotovljene povezave s centrom stanovanjskega območja in navezava na glavno pešpot po nasipu Savinje.
Upoštevanje vodnogospodarskih pogojev, ki so: obvezen 20-metrski odmik zazidave od visokovodnega nasipa Savinje, nasutje celotnega terena (do 2 m) ter prepoved podkletitve objektov pod določeno koto pritličja ± 0.00, je temeljni pogoj za izrabo območja.
Obvezna je ohranitev gozda na obrobju območja ter v največji meri ohranjanje skupin drevja; nove zasaditve so možne le z avtohtonimi vrstami visokorasle vegetacije.

Pri lokaciji objektov je obvezno upoštevati določeno namembnost, gradbeno, črto, niveleto pritličja, položaj objekta na parceli, smer daljše stranice in slemena objekta, določen tip objekta s pogoji za enotno oblikovanje posameznih skupin objektov ter smer dovoza.
Odmiki objektov od internih dovoznih cest so minimalno 6m, od glavne prometnice pa 10m; minimalni odmik samostojnega objekta od parcelne meje je dopusten 3m, med objekti pa 8m.
Podkletitev objektov ni dovoljena, pri vseh objektih je obvezna simetrična dvokapna streha, opečna kritina oziroma njej podobna rdeče rjave barve in svetla barva fasade v kombinaciji z lesenimi deli temne barve (čelni deli fasad do višine kapi, zunanje ograje, stavbno pohištvo).
Upoštevati je treba določene maksimalne tlorisne gabarite s toleranco ± 15%, etažnost in naklon strešin za posamezne tipe objektov, in sicer:
a – atrijska hiša: max. tlorisni gabarit 15 x 8 do 12m, etažnost P, naklon strešine 35 do 40 stopinj; možna je prekinitev niza z združenimi le dvemi stanovanjskimi enotami,
b – samostojna pritlična hiša: max. tlorisni gabarit 14 x 10m, etažnost P + IP (samo izkoriščeno podstrešje brez nadzidave),
c – samostojna nadstropna hiša: max. tlorisni gabarit 12 x 10m, etažnost P+l, naklon strešine 30 do 35 stopinj,
d – obrtno stanovanjski objekt: tloris delavnice 15 x 10m, etažnost P in stanovanjski del objekta: tloris 10 x 10m in etažnost P+l; naklon strešine je 30 do 35 stopinj.
Za centralno območje je potrebno predhodno izdelati detajlni načrt zunanje ureditve trškega jedra skupaj z idejnimi projekti za poslovno-stanovanjske objekte (tip ps, p); upoštevati je strnjeni gradbeni niz dolžine okoli 3 x 40 m ob osrednjem trgu s poudarjeno etažnostjo objektov P+l+IP; obvezni so lokali v pritličju objektov z glavnimi vhodi iz trške ploščadi, ki je namenjena samo pešcem; dovozi v centralne objekte so iz servisne ceste na dvoriščnih straneh objektov.
Pri obrtnostanovanjskih objektih, ki so nameščeni na skrajnem severnem delu območja, je obvezno upoštevati lokacijo delavnic z odmikom od čistega stanovanjskega območja; obrtna dejavnost mora biti ekološko čista in nehrupna.
Poleg obvezne ohranitve gozda ob Savinji in gozdnega obrobja na zahodnem delu ureditvenega načrta se naj v čim večji možni meri ohranijo skupine gozdnega drevja ali posamezna drevesa zlasti na razmejitvenih pasovih posameznih funkcionalnih zemljišč, kjer je nova zasaditev možna le z avtohtonimi vrstami drevesnih vrst.
Ozelenitev trškega jedra naj bo z okrasnimi zelenicami, sestavni del trga naj bo manjša zelenica z lipo.
Obvezna je zasaditev drevoreda ali skupine dreves ob glavnih servisnih cestah in parkiriščih (izven tras komunalnih vodov).
Razmejitev parcel je dovoljena z živico do 1 m višine izven varovalnega cestnega pasu.

Za priključitev stanovanjskega območja na regionalno cesto Šempeter – Polzela je potrebno zgraditi novi odsek priključne ceste na lokalno cesto v Breški gmajni, ki bo potekala po vzhodnem obrobju naselja Breg pri Polzeli; s podvozom pod avtocesto in rekonstrukcijo ceste Ločica pri Polzeli – avtopoligon v Šempetru bo območje navezano na magistralno cesto M10.
Glavna cesta stanovanjskega območja bo potekala po delno korigirani trasi horizontalnega in niveletnega poteka obstoječe makadamske ceste Ločica pri Polzeli – Breg pri Polzeli; asfaltirana cesta bo širine 5,50m z obojestransko bankino po 1m. Glavne servisne ceste bodo širine 5 oziroma 4m, dovozne pa 3 m z obojestranskimi bankinami 2 x 0,50m.
Potrebna je rekonstrukcija cestnega križišča na jugovzhodu z odmikom vozišča od obstoječih objektov.
Upoštevati je treba določena mesta za skupna parkirišča v trškem jedru in ob dovoznih cestah, ki bodo služila tudi kot obračališča.
Skladno z načrtovanimi pešpotmi je zagotoviti dostopnost do centra območja in povezave z glavno pešpotjo po nasipu Savinje.
Za vse ceste je potrebno izdelati načrte za izvedbo ob poprejšnjem zakoličenju osi cest; na osnovi te zakoličbe je šele možno skladno z geodetsko zazidalno situacijo in načrtom gradbenih parcel zakoličiti objekte, meje gradbenih parcel in komunalne vode.

Za oskrbo stanovanjskega območja s pitno vodo je potrebno skladno s pogoji upravljalca zgraditi povezovalni cevovod vodovodnih sistemov Žalec – Polzela na odsekih Breg – Ločica pri Polzeli in Ločica pri Polzeli – Dobrteša vas ter zagotoviti dodatno potrebno količino pitne vode (1 1/sek);
Na primarni vodovod (d 110 mm), ki ga je treba zgraditi ob glavni cesti območja, se bo navezovalo sekundarno vodovodno omrežje (d 90 mm) posameznih zazidalnih območij.
Za požarno zaščito območja je potrebno na vodovodnem omrežju vgraditi nadzemne hidrante DN 80 mm.

Sistem odvajanja fekalnih in padavinskih vod mora biti ločen. Na obstoječi zbirni fekalni kanal Breg – Ločica,. ki poteka ob glavni cesti se bo priključilo sekundarno fekalno kanalizacijsko omrežje posameznih zazidalnih območij; vse padavinske vode se morajo speljati na ponikovalne površine ob prometnicah oziroma v ponikovalnice pri posameznih objektih.
Pogoj za priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje stanovanjskega območja Ločica pri Polzeli je izgradnja kolektorja Šempeter – Polzela ter 2. in 3. etape 1. faze čistilne naprave v Kasazah (uporaba kolektorja je pogojena z izgradnjo navedenih etap čistilne naprave).

Vsi objekti se bodo priključili na nizkonapetostno razvodno kabelsko elektroomrežje, ki se mora zgraditi skladno z načrtom elektrifikacije območja in pogoji upravljalca.
Z izgradnjo plinovodnega omrežja na ureditvenem območju Ločica pri Polzeli, ki se bo navezovalo na sistem plinifikacije Polzele in Brega z napajanjem iz merno regulacijske postaje v tovarni nogavic Polzela v 1. etapi in s povezavo nizkotlačne plinske mreže iz napajalnega območja Dobrteša vas – Šempeter v 2. etapi, bo zagotovljena energetska oskrba območja z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje je potrebno zgraditi na osnovi izvedbenega projekta ob upoštevanju vseh predpisov za gradnjo plinovodov in na osnovi zasnovanega razvodnega plinovodnega omrežja, ki poteka ob prometnicah.

Priključki objektov na ptt omrežje se morajo izvesti v skladu s pogoji PTT podjetja Celje. Zemeljsko telefonsko omrežje bo skupaj s kabelsko televizijsko mrežo potekalo v komunalnih koridorjih ob prometnicah. V projektu za izvedbo je potrebno upoštevati zasnovano ptt in ktv omrežje.

Za preprečitev poslabšanja kakovosti zraka je predvideno: plinifikacija stanovanjskega območja, ohranitev večjih kompleksov gozda in ozelenitev prostih površin z visokoraslo vegetacijo, zasaditev drevoredov ob glavnih prometnicah in parkiriščih. Za obrtne delavnice je potrebno pridobiti ekološko oceno.
Za varovanje bivalnega okolja pred prekomernim hrupom je zlasti za dejavnosti v obrtno stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektih upoštevati določila odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za čisto stanovanjsko območje (55 dB za dan in 45 dB za noč).
Zgraditi je potrebno ločen kanalizacijski sistem tako, da se bodo sanitarne odplake odvajale v primarni kanalizacijski odvodnik naselja s priključitvijo na centralno čistilno napravo v Kasazah. Meteorne vode se bodo odvajale v ponikovalnice. Eventualne tehnološke odplake pri obrtnih delavnicah je obvezno očistiti pred priključitvijo na kanalizacijo do stopnje, kot jih zahtevajo predpisi za varstvo voda.
Komunalne odpadke je potrebno zbirati ločeno v smetnjakih ali kontejnerjih na določenih mestih ob prometnicah oziroma uvozih v funkcionalna zemljišča in jih odvažati na centralno odlagališče komunalnih odpadkov.

Tolerance pri določenih maksimalnih tlorisnih gabaritih objektov so dopustne v okviru ± 15%. Pri zmanjšanem tlorisnem gabaritu je obvezno upoštevati podolgovato tlorisno zasnovo objektov z določeno smerjo daljše stranice.
Višinske gabarite in oblikovanje strešin, ki so določeni za posamezne tipe – skupine objektov ni dovoljeno spreminjati.
Postavitev garaž izven stanovanjskega objekta ni dovoljena, prav tako ni dopustna gradnja pomožnih objektov.
Za zagotavljanje požarne varnosti je treba upoštevati določene minimalne odmike med objekti, v skladu s prometno ureditvijo dostopnosti za potrebe gasilske intervencije ter izvesti hidrantno omrežje.

Realizacija zazidalnega načrta se mora izvajati po etapah izgradnje posameznih zaključenih prostorskih celot od 1 do 4 po predhodni izgradnji primarnega cestnega, komunalnega in energetskega omrežja.
V prvi fazi izgradnje posameznih zazidalnih območij je izvesti nasutje terena na določeno niveleto, dovozne ceste in sekundarne komunalne ter energetske vode.
Začasna namembnost zemljišč na zazidalnih območjih 3 in 4, ki niso predvidena za izgradnjo v prvi etapi, ostane nespremenjena s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi, ki so nujni za nemoteno realizacijo prve etape.
IX. KONČNE DOLOČBE

Zazidalni načrt je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojnem občinskem upravnem organu.
Nadzor nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.