Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, 8/90 in Uradni list RS, št. 26/92) in 6. člena odloka o organizaciji in delu Skupščine občine Tržič ter njenih organov (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 54/93) je Skupščina občine Tržič na 37. skupni seji vseh zborov dne 7. 12. 1994 sprejela

Z namenom, da ohranimo zgodovinsko izročilo in pričevalnost preostankov izvirnih zgodovinskih objektov, ki imajo posebno kulturno, zgodovinsko, znanstveno in estetsko vrednost, razglašamo kompleks nekdanje podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausna v Podljubelju (v nadaljevanju: spomenik) za kulturni spomenik.

Spomenik sestavljata dva dela in sicer:
– ostanki jetniškega in nacističnega taborišča vključno z ostanki stražnih stolpov, barak in krematorijem;
– spominsko obeležje s plastiko nad novo cesto.

Spomenik obsega zemljišče z naslednjimi parcelnimi številkami:
– 11/1 (del); zk. vl. št. 352, imetnik: GKZ TZO Tržič, Križe
– 4/2: zk. vl. št. 188, imetnik: Gozdno gospodarstvo Kranj
– 11/3; zk. vl. št. 215, imetnik: Občina Tržič
– 21/11 (del); zk. vl. št. 188, imetnik: Gozdno gospodarstvo Kranj
vse parcele so k.o. Podljubelj. Z dnem uveljavitve zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, so zemljišča postala last Republike Slovenije.
Območje spomenika je prikazano na situacijskem načrtu v merilu 1:200, ki ga je junija 1987 izdelal PP Kranj (Projektivno podjetje,Kranj) in je sestavni del odloka.

Zato, da bi zagotovili ustrezno rabo prostora v neposredni okolici spomenika je določeno varovalno območje spomenika.
Varovalno območje spomenika je razvidno iz temeljnega topografskega načrta v merilu 1:5000, združenega s preglednim katastrskim načrtom, ki sta sestavni del odloka.
Varovalno območje spomenika nad cesto poteka po meji parcele 11/3 in jo v celoti vključuje.

Spomenik varujemo z najstrožjim varstvenim režimom in sicer tako, da so dovoljeni le tisti posegi, ki:
– varujejo spomenik neokrnjen in v izvirnem stanju;
– služijo njegovemu varovanju, vključno, s konservatorskimi in restavratorskimi posegi.
Posegi so mogoči le s soglasjem in ob upoštevanju zahtev in pogojev pristojne strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V varovalnem območju spomenika so v kmetijske namene dovoljene le dejavnosti iz programa rednega vzdrževanja (košnja trave). Paša živine je prepovedana.
V varovalnem območju spomenika je dovoljena le takšna dejavnost, ki ohranja značilni videz območja spomenika. Gradnja turističnih, stanovanjskih, infrastrukturnih ali kakršnihkoli objektov je prepovedana.
V kmetijske namene so dovoljene le dejavnosti iz programa vzdrževanja varovalnega območja in sicer:
– košnja trave, posek drevja, nadzirana gonja živine na pašo zunaj meje varovalnega območja spomenika.
Za gonjo živine in za potrebe vzdrževanja območja spomenika je dovoljeno uporabljati opuščeno sankaško progo ob taboriščni ograji na zahodni strani.
Uporabnik proge je dolžan vzdrževati progo in zavarovati živo mejo pred živino in ostalim uničevanjem s postavitvijo električnega pastirja.

Pristojni občinski upravni organi so dolžni preprečevati posege, s katerimi bi se spreminjale ali okrnile s tem odlokom opredeljene lastnosti spomenika. Vsako nedovoljeno spremembo je potrebno vrniti v prvotno stanje v breme povzročitelja posega.
Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojna Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko v Kranju.

Imetnik pravice upravljanja spomenika je občina Tržič. Za izvajanje tekočih in večjih vzdrževalnih del pristojni občinski organ za kulturo sklepa pogodbe z izvajalci v sporazumu in s soglasjem strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Strokovne naloge v zvezi s spomenikom opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju.

Sredstva za vzdrževanje spomenika se zagotavljajo iz proračuna občine Tržič in drugih virov na podlagi letnega programa rednega vzdrževanja.

Redna vzdrževalna dela so:
– redno čiščenje varovalnega območja spomenika in odvoz smeti,
– vzdrževanje zelenih površin (košnja zatravitev), žive meje in macesnov,
– vzdrževanje pešpoti in čiščenje betonskih ostankov taborišča,
– skrb za urejenost brežine, zloženega opornega zidu in struge ter dostopov,
– nepredvidena dela,
– redni nadzor nad stanjem kompleksa.
Občasna vzdrževalna dela so:
– obnova napisov na spominskih ploščah in tablah,
– sanacijski posegi na kamnitih in betonskih ostankih spomenika
– zamenjava tlaka in razbitih korit v notranjosti spominske kleti,
– nabava manjkajoče avtentične opreme za spomenik,
– nepredvideni posegi konservatorskega značaja (potres, vandalske poškodbe in ostalo).

Razglasitev spomenika še vpiše v zemljiško knjigo.

Za prekrške v zvezi z razglašenim spomenikom veljajo kazenske določbe zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.