Na podlagi 166. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 40/93) je Državni zbor Republike Slovenije dne 9. decembra 1994 sprejel

Nadaljevanje gospodarskega oživljanja iz druge polovice leta 1993 in leta 1994 bo skupaj z utrjevanjem stabilizacijskih dosežkov v letu 1995 zagotavljalo okvir za izvajanje sproženih procesov konsolidacije in prestrukturiranja gospodarstva.
Zniževanje inflacije, večja zaposlenost, višja gospodarska rast in skladna ekonomska, finančna, socialna ter monetarna politika predstavljajo temelj proračunskega memoranduma 1995 in večajo zaupanje v možnosti za ekonomsko stimulativno in socialno sprejemljivo porazdelitev bremen in odgovornosti za stabilizacijo gospodarstva med posamezniki, gospodarskimi subjekti in državo.

– Znižanje dosežene stopnje inflacije
Po velikem znižanju inflacije v preteklih letih in njeni ustalitvi v letu 1994 naj bi se v letu 1995 inflacija bistveno znižala. K tako začrtanemu cilju bodo usmerjeni ukrepi cenovne in dohodkovne ter javnofinančne politike, ki bodo spremljani s protiinflacijsko monetarno politiko Banke Slovenije in politiko stabilnega tečaja tolarja.
Še posebej restriktivna bo politika cen, ki so pod kontrolo Vlade. Vlada bo zagotovila tudi restriktivno politiko cen v monopolnih, oligopolnih in nemenjalnih sektorjih ter proučila možnost sklenitve dogovora s socialnimi partnerji o mirovanju cen.
– Nadaljevanje hitre gospodarske rasti Pričakovana 4-5% rast bruto domačega proizvoda bo temeljila na izvozu in investicijah kot dveh poglavitnih vzvodih. Vlada bo predlagala in sprejela konkretne ukrepe za pospeševanje kapitalskih vlaganj v podjetja. K takšni gospodarski rasti bo prispevala povečana produktivnost dela za 3-4% in povečana zaposlenost najmanj za 1%. Število brezposelnih bomo znižali pod 90 tisoč; v tem okviru bomo prepolovili število prvih iskalcev zaposlitve in dolgotrajno brezposelnih.
– Povečanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva Povečano gospodarsko rast bo spremljalo zmanjšanje stroškov dela na enoto proizvoda oziroma enoto dela, kar bo omogočalo izboljšanje konkurenčne sposobnosti gospodarstva, vplivalo na povečanje števila zaposlenih ter na porast nacionalnega varčevanja, potrebnega za povečanje investicij. Postopno se bodo zniževale neposredne dajatve, predvsem tiste', ki bremenijo stroške delovne sile, plače bodo naraščale počasneje od rasti bruto domačega proizvoda.
Posebna skrb in podpora bosta v letu 1995 namenjeni spodbujanju doseganja kakovosti proizvodov in storitev kot bistvenemu dejavniku konkurenčnosti.
– Zmanjšanje deleža javnofinančnih prihodkov in odhodkov v bruto domačem proizvodu
Fiskalna politika bo težila k relativnemu zmanjšanju javnofinančnih odhodkov, tako da bo zmanjšan njihov delež v bruto domačem proizvodu za dodatne 0,7 odstotne točke v primerjavi z letom 1994. Prav tako se bo zmanjšal tekoči neto primanjkljaj, s tem pa tudi neto zadolževanje javnega sektorja.
V letu 1995 se skupna zbirna stopnja prispevkov za zagotavljanje socialne varnosti ne bo povečala nad raven, doseženo ob koncu leta 1994. Zato bo vodena ustrezna proračunska politika v obliki sproščanja rezervnih sredstev drugih javnih blagajn in povečanega zadolževanja državnega proračuna. Ker še ni bila izvedena reforma pokojninskega zavarovanja, v letu 1995 ne bo mogoče znižati dosežene ravni prispevnih stopenj.
– Pospeševanje procesa gospodarskega in finančnega prestrukturiranja ter procesa lastninskega preoblikovanja
Z nadaljnjo sanacijo bančnega sektorja in s čim tesnejšim povezovanjem tega procesa s preoblikovanjem podjetniškega sektorja bo omogočen pospešen proces prestrukturiranja gospodarstva. V podporo sanaciji podjetniškega sektorja, ki bo vplivala predvsem na znižanje izgub, bo deloval tudi sveženj ukrepov v okviru projekta sanacije slovenskega gospodarstva.
Proces prestrukturiranja in razvoja bo podprt z ukrepi industrijske politike, programom pospeševanja tehnološkega razvoja in z ukrepi za hitrejši razvoj malega gospodarstva.
S pospešitvijo izvajanja postopkov denacionalizacije in postopkov revizije nad izvajanjem lastninskega preoblikovanja družbene lastnine se omogoča hitrejše in učinkovitejše izvajanje procesa lastninskega preoblikovanja družbene lastnine.
– Ohranjanje dosežene ravni socialne varnosti
V letu 1995 ne bodo uvedene nove pravice na področju socialne varnosti, obstoječe pravice pa se ne bodo zmanjšale.
Predložene bodo rešitve za celovito reformo pokojninskega sistema, ki bodo posegale v položaj sedanjih aktivnih zavarovancev.
– Ukinjanje indeksacijskih mehanizmov Postopno bodo ukinjeni indeksacijski mehanizmi, ki z avtomatičnim prilagajanjem spodbujajo povečevanje inflacije in onemogočajo približevanje letne stopnje rasti cen evropski ravni. Ukrepi bodo zajemali osebne prejemke, obrestne mere in tudi druge ekonomske kategorije. Povečali se bodo razmaki med posameznimi uskladitvami, ki bodo veljale le za naprej.
Ob tem bodo ukinjeni tudi mehanizmi, ki povzročajo sedanjo preveliko prepletenost in odvisnost ravni prejemkov posameznih skupin prebivalstva. Usklajevanje nekaterih prejemkov bo vezano na gibanje življenjskih stroškov. S tem bo odpravljen negativen vpliv občasnih delnih neskladnosti na celotno makroekonomsko ravnotežje.
– Skladno vodenje poglavitnih politik
Skladno vodenje ekonomske, monetarne, okoljevarstvene in socialne politike bo vplivalo na bolj usklajeno gibanje relativnih cen, tečaja in obrestnih mer. Tako naravnana politika bo težila k oblikovanju notranjega in zunanjega ravnovesja, katerega doseganje bo postalo neposredni cilj tudi same proračunske politike. Njen osrednji cilj bo zasledovanje izravnanega proračuna, znotraj njega pa uresničevanje, zastavljenih ciljev, povezanih s projektom prestrukturiranja gospodarstva v letih 1994-1995.
– Usklajeno vodenje politike promocije zdravja
V letu 1995 se bo pričelo medresorsko usklajevanje vseh politik, ki prispevajo k izboljšanju zdravja prebivalstva. Cilj usklajevanja bo celovit in zato bolj racionalen pristop k varovanju zdravja prebivalstva z namenom povečati kreativnost, inovativnost in produktivnost prebivalstva.
– Usklajevanje politik za potrebe mladih
V letu 1995 bodo skladno vodene štipendijska, izobraževalna, zaposlitvena, stanovanjska, prebivalstvena, družinska, pokojninska, zdravstvena in socialna politika s ciljem, da se večji del sredstev za izvajanje teh politik nameni specifičnim potrebam mladih. Tako vodenje politik bo vplivalo na racionalizacijo porabe sredstev in izgradnjo družbe, prijaznejše življenjskim potrebam mladih.

Javnofinančni prihodki in odhodki bodo naraščali počasneje od rasti bruto domačega proizvoda.
V letu 1995 ne predvidevamo novih javnofinančnih virov, niti ne pomembnejših sprememb obstoječih virov. Sprememba je predvidena pri carinah in uvoznih dajatvah, skladno s predloženim zakonom, predvideno je znižanje obdavčenja dobička pravnih oseb in obdavčevanje previsokih plač skladno s predvidenim socialnim sporazumom. Za pospešitev procesa privatizacije bo uveljavljena posebna ureditev glede obremenitve plač, ki se pojavljajo v postopkih interne razdelitve delnic.
Delež celotnih javnofinačnih prihodkov v bruto domačem proizvodu se bo znižal od 46,9% bruto domačega proizvoda v letu 1994 na 46,5% v letu 1995. V strukturi javnofinančnih prihodkov se bodo povečali prihodki od posrednih davkov. Delež davkov bo, ob nespremenjeni davčni obremenitvi, znašal 53,6% vseh javnofinančnih prihodkov.
Kljub temu, da bodo prispevne stopnje za socialno varnost ostale v letu 1995 na enaki ravni kot ob koncu leta 1994, se bodo v primerjavi z letom 1994 zmanjšali prihodki iz prispevkov in bodo med vsemi javnofinančnimi prihodki pomenili 41,1%. Prispevne stopnje za socialno varnost v letu 1995 se bodo, kjer bo le mogoče, znižale.
Tudi javnofinančni odhodki se bodo znižali od 47,9% bruto domačega proizvoda v letu 1994 na 47,2%. V okviru javnofinančnih odhodkov bodo celotni odhodki državnega proračuna znašali 23,5% bruto domačega proizvoda, to je prav toliko kot v letu 1994, medtem, ko se bo njihov delež v strukturi javnofinančnih odhodkov povečal od 49,0% na 49,8%. Znotraj državnega proračuna se bo povečala proračunska poraba države od 21,3% bruto domačega proizvoda v letu 1994 na 21,5% bruto domačega proizvoda v letu 1995, oziroma v strukturi javnofinančnih odhodkov od 44,5% na 45,4%.
Globalna bilanca javnega financiranja predvideva znižanje tekočega javnofinančnega deficita od 1,1% bruto domačega proizvoda v letu 1994 na 0,7% v letu 1995. Pretežni del deficita bo izkazan v pokojninski in zdravstveni blagajni. Za pokrivanje deficita je v večjem delu predvideno črpanje rezervnih sredstev obeh javnofinančnih blagajn, ki so skladno z zakonom v pretežnem delu naložena v državne vrednostne papirje. Tako bo le del deficita povzročil novo neto zadolževanje.
Uveljavitev nove lokalne samouprave naj bi bila izpeljana s prerazporeditvijo realno nespremenjenih sredstev. Proračunska poraba za sedanje naloge občin bo ostala na ravni 5% bruto domačega proizvoda ali v strukturi javnofinančnih odhodkov 10,7%, bo pa skladno s prenosom nalog razmejena med državno in lokalno ravnijo.
Vlada naj ob nespremenjeni prispevni stopnji za pokojninsko zavarovanje zagotovi nemoteno poslovanje pokojninskega zavoda s tem, da prevzame plačilo enega dela socialnih korektivov, ki so vgrajeni v pokojninski sistem in s tem zagotovi njegovo likvidnost. V državnem proračunu bo zagotovljeno tekoče pokrivanje obveznosti do pokojninske blagajne in dosledno izpolnjevanje obveznosti iz preteklih let po zakonu. Sredi leta bo potrebno ponovno preveriti finančni načrt pokojninske blagajne in ustreznost prispevne stopnje.
Odhodki za obvezno zdravstveno zavarovanje se bodo v prihodnjem letu znižali in dosegli 6,8% bruto domačega proizvoda, kar pomeni v strukturi javnofinančnih odhodkov 14,2%. Investicije za zdravstvo iz državnega proračuna bodo znašale 0,1% bruto domačega proizvoda. Ker bodo skupni prihodki za obvezno zdravstveno zavarovanje znašali le 6,7% bruto domačega proizvoda, bo morala tudi zdravstvena blagajna za pokrivanje tekočih odhodkov, ob nespremenjenih prispevnih stopnjah, porabiti del svojih rezervnih sredstev. Hkrati bodo sprejeti ukrepi za kontrolo cen zdravil in omejitev marže veledrogerij. Tekoči prihodki v letu 1995 ne bodo omogočali oblikovanja tekoče rezerve. Sredi leta bo potrebno ponovno preveriti finančni načrt in ustreznost prispevne stopnje.

Osnovne značilnosti državnega proračuna za leto 1995 bodo:
– uravnotežen proračun,
– na strani prihodkov ohranitev dosežene skupne davčne obremenitve,
– na strani odhodkov izvajanje spremenjene zakonodaje na nekaterih področjih (družinski prejemki, varstvo borcev, vojaških in vojnih invalidov), ki je že v zakonodajnem postopku,
– izvajanje sprejetih nacionalnih programov na posameznih področjih le v okvirih, kot jih omogoča globalna bilanca javnega financiranja za leto 1995,
– po doseženem zvišanju splošne ravni plač na področju javnega sektorja bodo v letu 1995 te rasle počasneje od rasti bruto domačega proizvoda.
V primerjavi z letošnjim letom so v strukturi proračunskih odhodkov predvidene spremembe pri naslednjih ekonomskih oziroma funkcionalnih namenih:
– povečanje sredstev za plače v državnih organih in izvajalskih organizacijah kot posledice delovanja zakona o razmerjih plač in zagotovitve plač za 12 mesecev, kar je v primerjavi z letom 1994, ko je bilo zaradi zamika plač v proračunu zagotovljeno le 11 plač, realno povečanje;
– povečanje sredstev za obrambo, kot posledica nadaljnjih investicij v temeljne razvojne programe oboroženih sil;
– povečanje transferov iz državnega proračuna v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi odplačila obveznosti iz preteklih let;
– nadaljnje prestrukturiranje socialnih transferov s povečanjem deleža družinskih prejemkov in nekaterih oblik socialnih prejemkov;
– znižanje obsega odhodkov za plačila garancij;
– povečanje obsega sredstev za prestrukturiranje gospodarstva skladno z okoljevarstvenimi zahtevami, pospeševanje razvoja malega gospodarstva, spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja, za stanovanjske potrebe, tehnološko posodobitev in tehnološki razvoj ter preusposabljanje in dodatno izobraževanje presežnih in brezposelnih delavcev;
– zagotavljanje realno nespremenjenega obsega investicij, prioriteta pa bo dana varstvu okolja, varstvu narave, sanaciji voda, izgradnji avtocest, kolesarskih stez in železnicam, ekološki sanaciji in prenovi elektroenergetskih objektov, prestrukturiranju v premogovništvu ter vzpostavitvi davčne službe;
– povečanje sredstev proračunskih rezerv zaradi ukinitve sistema solidarnostnih prispevkov pretežno za sanacije po naravnih nesrečah;
– povečanje sredstev za štipendiranje ter za izboljšanje in popestritev izobraževalnih programov.
Obseg zadolževanja državnega proračuna se bo v letu 1995 povečal. Z zadolževanjem bo pokrit javnofinančni primanjkljaj in zagotovljeno vračilo domačih in tujih posojil in odplačevanje vrednostnih papirjev za sanacijo gospodarstva in bank. Zaradi omejitve domačega trga bo večji del zadolževanja realiziran v tujini. Tako bo zadolževanje doseglo do 1,4% bruto domačega proizvoda.

(glej tabele)