V skladu z veljavnimi predpisi in s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo sklepajo stranke: Združenje delodajalcev – Sekcija za gradbeništvo in IGM in Gospodarska zbornica Slovenije Združenje za gradbeništvo in IGM kot predstavniki delodajalcev ter
Sindikat: ZSSS – Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, kot predstavnik delojemalcev
KOLEKTIVNO POGODBO
za gradbene dejavnosti Slovenije
Kolektivna pogodba velja:
A. KRAJEVNO: Za območje Republike Slovenije.
B. STVARNO: Za vse organizacije in delodajalce člane Gospodarske zbornice Slovenije – združenja za gradbeništvo in IGM ter članice združenja delodajalcev sekcije za gradbeništvo in IGM.
Kolektivna pogodba velja tudi za tiste organizacije oziroma delodajalce s področja gradbeništva, ki niso člani GZS – združenja gradbeništva in IGM, če pri njih zaposleni delavci opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
C. OSEBNO: Za vse delavce zaposlene pri organizacijah in delodajalcih članih GZS – združenja za gradbeništvo in IGM in delavce, zaposlene pri organizacijah oziroma delodajalcih s področja gradbeništva in IGM, ki niso člani GZS – združenja za gradbeništvo in IGM, če opravljajo delo na- območju Republike Slovenije. Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne veljajo določbe od 73 do 94 in tarifne priloge, druge določbe kolektivne pogodbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi ali počitniškem delu.
Za urejanje pravic in obveznosti, ki jih ne opredeljuje ta kolektivna pogodba se uporabljajo določbe SKP za gospodarstvo in zakona neposredno.
D. ČASOVNO: Kolektivna pogodba prične veljati z dnem podpisa. Ta pogodba se objavi v Uradnem listu RS.
Vsaka stranka lahko pogodbo pisno odpove, najkasneje tri mesece pred potekom tekočega koledarskega leta. Učinki odpovedi prično teči 1. 1. naslednjega leta. Če pogodba ni odpovedana pred pričetkom zadnjega trimesečja veljavnosti, se veljavnost pogodbe podaljša za naslednje leto. Pred odpovedjo je stranka, ki odpoveduje dolžna pričeti postopek za spremembo oziroma dopolnitev pogodbe.
Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 73. do 99. člena te pogodbe velja do 28. 2. 1995. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 15. 2. za naslednje leto, uporablja pa se od 1. 3. dalje. Če se ne sprejme v tem roku se veljavnost tarifne priloge podaljša za naslednje leto.
Pogodbeni partnerji soglašajo, da se v času veljavnosti te kolektivne pogodbe dosledno spoštuje dogovorjeno vsebino.
Na tej osnovi partnerja predlagata številčno enako paritetno pogajalno komisijo za razlago in oblikovanje kolektivne pogodbe ali njenih sprememb in dopolnitev, ki sporazumno usklajuje besedilo in vrednost ter vodi postopek do pisnega soglasja.
Vsak pogodbeni partner lahko v postopek priprav, pogajanj ali sporov vključi tudi zunanje sodelavce, vendar le kot konzultante, ne pa kot člane organov.
I. DELOVNA RAZMERJA
Razvrstitev del
1. člen
Dela oziroma opravila se razvrščajo v dvanajst tarifnih razredov na osnovi zahtevane stopnje strokovne izobrazbe. Ta je določena za posamezna dela oziroma opravila v aktu organizacije oziroma delodajalca o organizaciji in sistemizaciji del oziroma opravil oziroma delovnih mest. Organizacija oziroma delodajalec je dolžna pred sprejemom tega akta pridobiti in obravnavati mnenje sindikata in se do tega mnenja pisno opredeliti.
------------------------------------------------------------------------------
Tarifni Stopnja Opis
Razred str.izob.
------------------------------------------------------------------------------
1 Ia Nekvalificirana dela, ki jih opravljajo delavci
začetniki brez kakršnega priučevanja običajno tudi brez
končane osnovne šole; tudi delavci s priučitvijo v
kratkih seminarjih in delavci prevedeni zaradi dobrega
opravljenega dela
------------------------------------------------------------------------------
2 II Dela, ki jih opravljajo delavci usposobljeni za opravila
določenega poklica v tečajih (2-3 mesece) oziroma s
tečaji pridobljeno usposobljenostjo za opravljanje
določenih opravil (npr. skladiščenje); tudi delavci, ki
so končali šolanje po nezahtevnih programih in so
pridobili nižjo strokovno izobrazbo (npr, telefoniranje)
------------------------------------------------------------------------------
3 III Priučena dela, ki jih opravljajo delavci po delni
poklicni šoli; tudi delavci, ki imajo javno priznano
stopnjo za kvalificirana oziroma nižja strokovna dela
po prejšnjih predpisih
------------------------------------------------------------------------------
4 IV Kvalificirana dela, za katera se zahteva triletno
šolanje po sedanjih in prejšnjih predpisih
------------------------------------------------------------------------------
5 IVa Specialna in zahtevnejša opravila, praviloma visoko
kvalificirana dela, ki jih opravljajo delavci po
opravljenem izpopolnjevanju, tudi delavci z javno
priznano stopnjo za visokokvalificirana dela in delavci,
ki poleg strokovnega dela opravljajo tudi naloge vodenja
in organiziranja
------------------------------------------------------------------------------
6 V Strokovna dela, ki jih opravljajo delavci po končani
štiriletni šoli tehnične ali druge usmeritve; tudi
delavci s končanimi delovodskimi šolami oziroma
nadaljevalnimi programi; tudi delavci, ki so pridobili
visoko kvalifikacijo z izpitom in po predpisih o javnih
uslužbencih
------------------------------------------------------------------------------
7 VI Dela za katera se zahteva višja strokovna izobrazba
------------------------------------------------------------------------------
8 VI2 Dela, za katera se zahteva specialna znanja, ki se jih
pridobi s specialističnim študijem po končani I. stopnji
visokošolskega izobraževanja
------------------------------------------------------------------------------
9 VII Dela, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba
------------------------------------------------------------------------------
10 VII 2a Dela, za katera se zahteva specialna znanja, ki se jih
pridobi s specialističnim študijem po konačni II.
stopnji visokošolskega izobraževanja
------------------------------------------------------------------------------
11 VII 2b Dela, za katera se zahteva strokovna izobrazba magistra
znanosti
------------------------------------------------------------------------------
12 VIII Dela, za katera se zahteva strokovna izobrazba doktorja
znanosti
------------------------------------------------------------------------------
Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja
2. člen
Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela. Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo do 5 let.
Objava prostega delovnega mesta
3. člen
Organizacija oziroma delodajalec je dolžna objaviti vsako prosto delovno mesto (v javnih glasilih ali območnem zavodu za zaposlovanje), razen v naslednjih primerih:
– če gre za izpolnjevanje obveznosti delodajalca iz naslova štipendiranja,
– če gre za opravljanje nalog, ki po svoji naravi trajajo največ 60 dni,
– če gre za nadomestitev začasno odsotnega delavca,
– če gre za nezaposleno invalidno osebo,
– če gre za poslovodne organe v mešanih in zasebnih organizacijah oziroma delodajalcih,
– če gre za delavce, ki opravljajo strokovno delo na podlagi pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju s tujim partnerjem o proizvodni kooperaciji, o prenosu tehnologije in o tujih vlaganjih.
V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:
– naziv delovnega mesta
– čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,
– posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja, ki so določeni v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,
– rok za prijavo kandidata,
– rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši od osem dni od dneva izbire.
Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke izbranega kandidata.
Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravijo izbiro med kandidati
4. člen
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.
Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom organizacije oziroma delodajalec.
O ugovoru zoper sklep, ki ga vložijo neizbrani kandidati odloča organ, ki je pristojen za odločanje o ugovorih delavcev.
Prenos pooblastil
5. člen
Poslovodni organ lahko pisno prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih; ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.
Pred prenosom pooblastil navedenih v prvem odstavku je poslovodni organ dolžan zahtevati mnenje sindikatov.
Pogodba o zaposlitvi
6. člen
Z delavcem, ki je izbran, se sklene pogodba o zaposlitvi s katero se uredijo naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katero se sklene delovno razmerje z opisom nalog,
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– poskusno delo (če se zahteva),
– kraj opravljanja dela,
– razvrstitev v tarifno skupino in plačilni razred,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti,
– osnovno plačo na dan podpisa in dodatki in nadomestila,
– delovni čas, odmori, počitki in dopust,
– ukrepi za osebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– konkurenčna klavzula, za čas po prenehanju delovnega razmerja (če se tako dogovorita), ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnine, nadomestila),
– druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca,
– način spreminjanja pogodbe.
Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Organizacija oziroma delodajalec mora te kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hraniti na mestu dostopnem vsem delavcem.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, česar mu organizacija oziroma delodajalec ne sme odreči.
Poskusno delo
7. člen
Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo in ne sme biti daljša, kot je določeno v razpisu.
Organ upravljanja določi način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno uspešnosti poskusnega dela.
Poskusno delo lahko traja največ 6 mesecev, medtem pa delavca vodi in nadzoruje njegov neposredno predpostavljeni delavec, ki mora imeti najmanj enako vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec katerega poskusno delo spremlja in ocenjuje.
Trajanje poskusnega dela se lahko podaljša zaradi opravičene odsotnosti delavca (bolezen, vojaške vaje...).
8. člen
Delavec na poskusnem delu lahko vsak čas pred koncem poskusne dobe preneha z delom, če smatra, da določene naloge in posli, ki jih opravlja, ne ustrezajo njegovim, sposobnostim ali pa da mu pogoji dela ne ustrezajo. Delovno razmerje mu preneha z dnem, ko poda pisno odpoved.
Določila o poskusnem delu veljajo tudi za delavca, ki sklene delovno razmerje za določen čas.
Maksimalna dolžina poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. stopnje strokovne izobrazbe največ 1 mesec
– za dela IV. stopnje strokovne izobrazbe največ 2 meseca
– za dela V. stopnje strokovne izobrazbe največ 3 mesece
– za dela VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev
Poskusnega dela ni mogoče določiti za delavce pripravnike in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Pripravništvo
9. člen
Pripravništvo se določi v različnem trajanju, glede na stopnjo strokovne izobrazbe:
– za dela do vključno V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev
– za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi strokovna služba, kolikor še ni izdelan v pristojnih institucijah.
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša največ za polovico.
Trajanje pripravniške dobe se podaljša za čas začasne odsotnosti z dela (bolezen, služenje vojaškega roka itd.), če je skupna odsotnost daljša od 30 dni, razen za čas letnega dopusta.
Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo, tako da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).
Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke iz delovnega področja, za katerega se pripravnik usposablja.
S pripravnikom se lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas. S pripravnikom se sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas:
– če v organizaciji oziroma pri delodajalcu ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu pripravnika razporedi na ustrezna dela, in
– če si pripravnik želi v organizaciji oziroma pri delodajalcu pridobiti le delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki že dela na delovnem mestu za katerega se izobražuje ob delu ali iz dela. Delavcu, ki se je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora posebni del pripravniškega izpita.
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ne opravi.
Konkurenčna klavzula
10. člen
Med trajanjem delovnega razmerja je delavcu prepovedano opravljati posle, s katerimi bi konkuriral organizaciji oziroma delodajalcu, če bi pri tem izkoriščal proizvodno-tehnična in druga znanja in usposobljenosti, ki so plod raziskav, dela in izkušenj v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Ta sklop posebnih znanj in izkušenj mora biti natančno opredeljen v aktu delodajalca za posamezno delovno mesto.
Delavec in delodajalec se posebej dogovorita o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja v zvezi z izkoriščanjem znanj po prvem odstavku tega člena, če se v pogodbi o zaposlitvi določi konkurenčna prepoved tudi po prenehanju delovnega razmerja, se določi tudi odškodninska odgovornost delavca in nadomestilo, do katerega je delavec upravičen, če zaradi konkurenčne prepovedi ne bi mogel opravljati poslov in dejavnosti, za katero je poklicno usposobljen.
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del
11. člen
Sklep o razporeditvi delavca, za katerega se ugotovi, da nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta h katerim je razporejen, oziroma ki ne dosega pričakovanih rezultatov dela, na drugo delovno mesto ustrezno njegovemu znanju in zmožnostim, sprejme delodajalec na podlagi dokumentiranega in strokovno utemeljenega predloga.
O prenehanju delovnega razmerja delavca iz prejšnjega odstavka odloča pristojni organ v organizaciji na predlog delodajalca po predhodni ugotovitvi, da pri delodajalcu ni drugega ustreznega dela za tega delavca.
Pristojni organ odloči o ugovoru zoper sklep o razporeditvi oziroma o prenehanju delovnega razmerja na podlagi ugotovitve komisije, ki jo sestavljajo člani, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica. V komisiji lahko sodelujejo tudi zunanji člani, če v organizaciji ni delavcev z ustrezno izobrazbo.
Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.
Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.
O začetku postopka je obveščen tudi sindikat.
Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.
Postopek je javen.
Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa.
O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa, se vodi zapisnik.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ določen s statutom oziroma splošnim aktom.
Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
Zoper sklep s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.
O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ upravljanja ali organ, določen s statusom oziroma sklepom organa upravljanja. V organizacijah oziroma delodajalcih z manj kot 50 delavci sprejmejo odločitve o pravicah delavcev vsi delavci oziroma organ, določen s statutom oziroma drugim splošnim aktom.
Razporejanje delavcev
12. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo na delovnem mestu, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim v primerih višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (naravne ali druge nesreče, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje, reševanje človeških življenj in zdravja, nenaden kvar surovin ali materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v organizaciji in podobno).
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe in znanju, tudi v primeru nenadne odsotnosti delavca in v primeru okvare delovnih naprav in strojev.
Delavec prejme v vseh primerih prerazporeditev, ko je zaradi posebnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
Razporeditev lahko v skladu s tem členom traja le toliko časa, dokler trajajo te okoliščine.
Ugovor na ta sklep ne zadrži izvršitev sklepa.
Razporeditev iz kraja v kraj
13. člen
Dejavnost gradbeništva je takšne narave, da se pretežni del dejavnosti opravlja zunaj sedeža organizacije oziroma delodajalca, zato za razporejanje delavcev iz kraja v kraj ni potrebno delavčevo soglasje.
Delavca v IGM ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot štiri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot dve uri.
V primerih, naštetih v drugi alinei drugega odstavka, je organizacija oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
Prevzem na delo v drugo organizacijo
14. člen
Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu pod naslednjimi pogoji:
– da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
– da druga organizacija oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,
– da druga organizacija oziroma delodajalec vse delavce zaposli obvezno za nedoločen čas,
– da se delovna doba kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve,
– če gre za reševanje presežnih delavcev.
Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata organizacije oziroma delodajalca.
Delo na domu
15. člen
Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi.
Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Organizacija oziroma delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
Organizacija oziroma delodajalec sta dolžna zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.
V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.
II. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV
Delovni čas
16. člen
Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur. Delovni čas je lahko tudi 42. ur, če je s tehnologijo pogojeno neprekinjeno delo v turnusu.
Glede na naravo dela v gradbeništvu je delovni čas v gradbeništvu med letom lahko neenakomerno razporejen, vendar ne sme preseči letnega fonda ur na delavca. V primeru prerazporeditve ima delavec pravico do dnevnega počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 10 ur.
Krajši delovni čas od polnega delovnega časa
17. člen
Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake upravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
Če delavka dela s krajšim delovnim časom; ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in organizacijo oziroma delodajalcem.
Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in poslovodnim organom.
Kriteriji za nočno delo žena
18. člen
Kriteriji, ki morajo biti izpolnjeni, da se delavkam v organizaciji oziroma pri delodajalcu v dejavnostih, kjer nočno delo žensk ni dovoljeno, lahko na podlagi 79. člena zakona o delovnih razmerjih naloži nočno delo, so naslednji:
– zagotovljen topel obrok,
– urejen prevoz,
– zagotovljena prisotnost strokovnih delavcev,
– vsakih 6 mesecev zagotovljeni zdravstveni pregledi,
– zagotovljene morajo biti ostale ugodnosti (daljši dopust, počitek ipd.).
Nočnega dela, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon ter v naslednjih primerih:
– ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene.
Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
V primerih kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od poslovodnega organa oziroma delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.
Letni dopust
19. člen
Letni dopust traja najmanj 18 dni v posameznem koledarskem letu. Delavec ima pravico izrabiti dopust, ko mu poteče šest mesecev nepretrganega dela. Kolikor delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico za vsak polni mesec dela izrabiti 2 dni dopusta.
Pri obračunu letnega dopusta se upoštevajo dnevi po sprejetem letnem delovnem koledarju.
20. člen
Dolžina dopusta vsakega delavca je odvisna od dolžine delovne dobe, zahtevnosti dela, pogojev dela, odgovornosti dela in posebnih socialnih pogojev in zdravstvenih razmer.
1. Delovna doba
Delavcu pripada na vsakih pet let delovne dobe dodatno 1
dan dopusta.
Delavec ima pravico do povečanega dopusta od 1 do 5 dni na
naslednje pogoje dela:
– psihične obremenitve,
– težko fizično delo in delo v prisiljenem položaju,
– večje psihomotorne in senzorne obremenitve,
– neustrezni mikroklimatski pogoji,
– ropot,
– sevanje,
– delo v mokroti, vlagi, umazaniji,
– zaprašenost,
– jedke snovi,
– povečana nevarnost za poškodbe,
– nočno delo.
Za naštete pogoje ni mogoče pridobiti več kot skupno 5 dni
dopusta.
2. Na osnovi zahtevnosti dela
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva od I. do IV.
stopnje strokovne izobrazbe 1 dan
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva V. stopnja
strokovne izobrazbe 2 dni
– delavci na delovnem mestu, kjer se zahteva VI. ali VII.
stopnja strokovne izobrazbe 3 dni
3. Socialno zdravstveni kriteriji
– delovni invalidi in delavci z najmanj 60% okvaro 3 dni
– starši oziroma delavci, ki negujejo in varujejo težje
telesno ali duševno prizadeto osebno 4 dni
– delavec edini hranitelj za vsakega otroka do 7 let
starosti 1 dan
– delavci, ki so dopolnili 50 let starosti 4 dni
21. člen
Obdobje koriščenja letnega dopusta določi za vse delavce poslovodni organ, v skladu z letnim planom dela ter naravo in organizacijo dela. Poslovodni organ ali od njega pooblaščeni vodja na predlog delavca odobri koriščenje dopusta.
Delavec ima pravico 3-krat po 1 dan letni dopust koristiti tiste dneve, ki jih sam določi, o tem mora obvestiti nadrejenega vodjo najkasneje 3 dni pred nastopom tega dopusta.
22. člen
Če delavec ni izkoristil letnega dopusta, čeprav mu je bilo to omogočeno v skladu z določili te pogodbe, ne more zahtevati nadomestila za neizrabljeni dopust.
Če je organizacija oziroma delodajalec kriv, da delavec ni mogel izkoristiti letnega dopusta je le-to delavcu odškodninsko odgovorno.
Odsotnost z nadomestilom plače
23. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ 7 dni v letu v naslednjih primerih:
a) zaradi
– smrti zakonca, otrok in staršev 3 dni
– smrti brata, sestre, starih staršev ali vnukov, tasta ali
tašče 2 dni
b) oče ob rojstvu otroka 1 dan
c) ob sklenitvi zakonske zveze 2 dni
č) ob poroki otrok 1 dan
d) selitve družine
– iz kraja v kraj 3 dni
– v istem kraju 2 dni
e) za prisotnost na kulturnih in športnih prireditvah ob
priložnosti praznovanj 1 dan
– iz obeležij Dneva gradbincev Slovenije 1 dan
f) elementarne nesreče 3 dni
Vsaka prevara in dajanje lažnih podatkov, da bi se dosegla odsotnost v smislu tega člena predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti.
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije, v predstavniških organih republike in lokalnih skupnostih.
24. člen
Delavec je lahko odsoten z dela s pravico do nadomestila plače tudi več kot sedem delovnih dni:
– kadar se izpopolnjuje, prekvalificira in izobražuje v interesu organizacije oziroma delodajalca,
– kadar je taka odsotnost potrebna za pripravo na strokovni in zaključni izpit in
– kadar daje kri kot prostovoljni krvodajalec in to dokaže s potrdilom zdravstvene ustanove, mu pripada 2 dni.
25. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače s plačanimi prispevki s strani delodajalca za čas največ 1 mesec, zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivi osebni opravki,
– zaradi šolanja in specializacije v lastnem interesu,
– zaradi potovanja,
– nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana,
– popravilo hiše oziroma stanovanja,
– za zdravljenje na lastne stroške.
Če je zahteva v nasprotju s potrebami delovnega procesa, se zavrne.
III. VARSTVO PRI DELU, MLADOLETNIH DELAVCEV, STAREJŠIH DELAVCEV, DELAVCEV INVALIDOV IN MATER IN ŽENSK
Varstvo pri delu in mladoletnih delavcev
26. člen
Organizacija oziroma delodajalec mora zagotoviti pogoje za varstvo pri delu zaradi preprečevanja poškodb pri delu in poklicnih bolezni ter varovanja delavčevega zdravja. Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta organizacija oziroma delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati tudi določila te kolektivne pogodbe o varnosti pri delu.
Organizacija oziroma delodajalec ima kot nosilec varnega dela predvsem naslednje obveznosti:
– prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, zlasti z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo in delovnih ter tehnoloških postopkov, z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznavanjem stroke doma in v svetu,
– zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma škodljivimi delovnimi postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,
– razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu vključno s tehnologijo organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– zagotoviti mora učinkovito prvo pomoč poškodovanim delavcem in poziv za prevoz z interventnim vozilom, kadar je to potrebno,
– pred nastopom dela mora delavca seznaniti ž vsemi nevarnostmi pri delu, pravicami in obveznostmi v zvezi z varstvom pri delu ter delovnimi pogoji, kar velja tudi v primeru, če se spremeni tehnika ali tehnologija ali če se delavca razporedi na drugo delovno mesto. Preden ta obveznost ni izpolnjena, delavec ne sme začeti delati,
– organizirati mora preverjanje znanja delavcev iz varstva pri delu v rokih, ki jih določi organizacija oziroma delodajalec,
– zagotoviti sodelovanje medicine dela pri proučevanju vzrokov za obremenitve delavcev, pri odkrivanju vzrokov poklicnih bolezni in pri predlaganju ukrepov za njihovo omejevanje,
– konkurenčnost pri pridobivanju del in rok izgradnje. ne sme biti na račun varnega dela ter delovnih in življenjskih pogojev delavcev na gradbišču,
– samski domovi, ki so trajnejšega pomena morajo biti urejeni vsaj tako kot izhaja iz zahtev sporazuma o minimalnih standardih pri urejanju nastavitve, prehrane in ostalih pogojev življenja,
– pri nižjih temperaturah se delo normalno izvaja do temperature -8°C, naprej se izvajajo dela samo s pogojem, da so delavci opremljeni z ustreznimi osebnimi varovalnimi sredstvi. Za delo pri nižjih temperaturah je treba poskrbeti s toplimi napitki in za urejen prostor za občasno ogrevanje delavcev. Pri višjih temperaturah se normalno dela do +45 °C,
– sindikalni zaupnik mora biti takoj obveščen o vsaki hujši poškodbi pri delu, kolektivni nesreči, poklicni bolezni ali o vsakem pojavu, ki lahko povzroča nevarnost za življenje in zdravje delavcev vključno s prepovedjo dela,
– o vzrokih hujših poškodb pri delu in o ugotovljeni škodljivosti na delu mora organizacija oziroma delodajalec sprotno obveščati sindikalnega zaupnika, vključno iz izvajanjem zdravstvenega varstva delavcev, kar se opredeli v kolektivni pogodbi na ravni organizacije oziroma delodajalca,
– delavci, ki delajo na zdravju škodljivih delih imajo pravico do zaščitnih sredstev, do medicinsko programiranega aktivnega oddiha, do zaščitne prehrane in pijače med delom, rednih preventivnih zdravstvenih pregledov. Sezname upravičencev določijo v letnih kolektivnih pogodbah na ravni organizacije oziroma delodajalca,
– delavec ima pravico zahtevati odškodnino za izgubo zdravja zaradi poškodb na delu ali škodljivih vplivov na delo. Višina odškodnine se uveljavlja po standardih zavarovalnih in sodnih institucij,
– delavcem, ki delajo pri zdravju škodljivih delih in nalogah, kjer so prekoračni MDK in ostali standardi, je prepovedno odrejati delo preko polnega delovnega časa. Na takšna dela se ne sme odrejati oziroma zaposlovati delavcev mlajših od 18 let.
Vsi ukrepi, ki so povezani z varstvom pri delu in varovanjem zdravja delavcev, so strošek organizacije oziroma delodajalca.
Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi in ustnimi navodili organizacije oziroma delodajalca, opraviti osnovni tečaj iz varstva pri delu, se permanentno izobraževati iz varstva pri delu, preverjati svoje znanje in usposobljenost s tega področja.
V primeru suma vinjenosti ali stanja pod vplivom narkotikov sme delodajalec oziroma pooblaščeni delavec zahtevati izvedbo testa.
Varstvo starejših delavcev, delavcev invalidov, mater in žensk
27. člen
Delavec starejši od 55 let in delavka starejša od 50 let lahko na podlagi zdravniškega potrdila o ugotovljeni izčrpanosti predlagata razporeditev na delovna mesta, ki ga bosta lahko opravljala glede na starost in preostalo delovno zmožnost. V teh primerih delavec, delavka prejme enako plačo kot jo je prejemal na prejšnjem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
28. člen
Kolikor delodajalec ni razporedil delavca invalida na ustrezno delovno mesto v zakonskem roku (po pravnomočnosti odločbe), mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače povečane za dodatek za delovno dobo.
29. člen
Delavke v delovnem razmerju imajo pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, porodom in v zvezi z-materinstvom. Dela, za katere je strokovno ugotovljeno, da lahko škodljivo vplivajo na funkcijo materinstva, se mora določiti v predpisu organizacije oziroma delodajalca o varstvu pri delu.
IV. DISCIPLINSKA IN MATERIALNA ODGOVORNOST DELAVCEV
30. člen
Organizacija oziroma delodajalec z aktom o disciplinski in odškodninski odgovornosti določi lažje in hujše kršitve delovnih obveznosti ter okoliščine in pogoje pod katerimi se te kršitve štejejo za hujše kršitve delovne obveznosti za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Disciplinski postopek
31. člen
Postopek, v katerem poslovodni organ oziroma delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinskim organom v organizaciji oziroma delodajalcu.
O ugovoru zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje odloča organ upravljanja ali komisija določena s splošnim aktom.
Disciplinsko komisijo imenuje organ upravljanja oziroma delodajalec.
Disciplinski organi v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Disciplinski organi v organizaciji oziroma pri delodajalcu
32. člen
Poslovodni organ oziroma delodajalec, izreka v skladu z akti o disciplinski in odškodninski odgovornosti, disciplinske ukrepe javnega opomina in denarne kazni, ukrep prenehanja delovnega razmerja pa izreka disciplinska komisija.
V podjetjih z manj kot 50 zaposlenimi lahko akt podjetja določa, da disciplinski postopek izvaja poslovodni organ.
Pravila disciplinskega postopka
33. člen
Delavcu je treba vročiti osebno naslednja pisna obvestila:
– zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka
– vabilo na zaslišanje ali na obravnavo pred disciplinskim organom
– odločbo o ugotovljeni odgovornosti
– odločbo o odločitvi o ugovoru zoper odločbo organa prve stopnje.
G vsaki vloženi zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka morajo biti obveščeni sindikati. Sindikati morajo biti obveščeni tudi o:
– naroku za zaslišanje delavca oziroma za obravnavo pred organom prve stopnje
– naroku za obravnavanje ugovora delavca
– odločitvi prve stopnje oziroma drugostopenjskega disciplinskega organa.
Delavec ima pravico vložiti ugovor na drugostopenjski disciplinski organ v roku 15 dni od dneva, ko mu je: bila vročena odločba disciplinskega organa prve stopnje.
Varstvo pravic delavcev
34. člen
O delavčevih pravicah, obveznostih in odgovornostih odloča poslovodni organ in organ upravljanja organizacije oziroma delodajalca. Zagotovljeno mora biti dvostopenjsko odločanje.
Vsi sklepi, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca, morajo biti delavcu vročeni v pisni obliki z obrazložitvijo in s poukom o možnosti ugovora (pravni pouk).
Sklepi brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom delavcu ne morejo biti v škodo.
Rok za vložitev zahteve za varstvo pravic je 15 dni.
O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ upravljanja ali organ določen s statutom oziroma sklepom organa upravljanja.
O vloženi zahtevi oziroma ugovoru delavca je treba obvestiti sindikat v organizaciji oziroma pri delodajalcu, katerega član je delavec.
Odškodnina
35. člen
O odškodninski odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti delavca.
Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bo ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina odmeri v pavšalnem znesku v višini povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode.
Odškodnino v pavšalnem znesku odmeri organ, ki odloča o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji.
Višina odškodnine se lahko zmanjša ali pa se delavca oprosti plačila odškodnine, če je bilo dejanje storjeno iz hude malomarnosti pri delu in je oprostitev primerna glede na gmotno stanje delavca in njegov siceršnji odnos do dela.
V primeru dokazanega nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je organizacija oziroma delodajalec delavcu dolžan plačati šest povprečnih bruto mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela, valoriziranih z rastjo plač v organizaciji oziroma pri delodajalcu za čas od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do dneva izplačila odškodnine.
V. ODPOVEDNI ROK
36. člen
Dolžina odpovednega roka traja:
– za delavce, razporejene na delovna mesta, ki so razvrščena v 1., 2., 3. tarifni razred 1 mesec – za delavce, razporejene na delovna mesta, ki so razvrščena v 4., 5., 6. tarifni razred 2 meseca
– za delavce, razporejene na delovna mesta, ki so razvrščena v 7., 8., 9., 10., 11., 12. tarifni razred 3 mesece
Odpovedni rok naveden v prejšnjem odstavku se v sporazumu med delavcem in poslovodnim organom oziroma delodajalcem lahko tudi skrajša.
V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve, ki jo lahko delavec izrabi po urah v dogovorih s poslovodnim organom oziroma delodajalcem.
VI. ZAČASNO IN TRAJNO PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH ZARADI NUJNIH OPERATIVNIH RAZLOGOV V ORGANIZACIJI
Začasno prenehanje potreb po delu
37. člen
Ko začasno preneha potreba po delu delavca lahko organizacija oziroma delodajalec odredi:
– obvezno koriščenje dela letnega dopusta največ do ene polovice.
38. člen
V primeru, da je začasno prenehala potreba po določenem številu delavcev določenega poklica ali izvajalcev na delovnem mestu, se za izbiro delavcev, ki bodo začasno čakali na delo, uporabijo isti kriteriji kot za trajne presežke.
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko organizacija oziroma delodajalec:
– začasno, vendar najdalj za šest mesecev, razporedi delavca v okviru organizacije oziroma pri delodajalca na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,
– začasno, vendar najdalj za šest mesecev, razporedi delavca v drugo organizacijo ali k delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,
– napoti delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, s pravico do nadomestila plače v višini, določeni v tarifnem delu te pogodbe,
– zagotovi delavcu nadomestilo plače za čas čakanja na delo v višini določeni v tarifnem delu te pogodbe,
– uvede delo s skrajšanim delovnim časom. Če je delovni čas krajši kot 36 ur na teden, je delavec za razliko do polnega delovnega časa upravičen do nadomestila plače v višini, določeni v prejšnji alinei.
Skrajšani delovni čas iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje za polni delovni čas.
Poslovodni organ, delodajalec oziroma organ upravljanja je dolžan predložiti predloge za razreševanje začasnih presežnih delavcev sindikatu, in sicer najmanj 8 dni pred skupno obravnavno predlogov. O skupnem obravnavanju predlogov je potrebno sestaviti zapisnik. Sindikati morajo svoje mnenje posredovati pisno, vsaj dva dni pred skupno obravnavo.
Trajno prenehanje potreb po delu
39. člen
Presežki delavcev se ugotavljajo na podlagi analize, ki vsebuje predvsem:
– razloge, zaradi katerih nastanejo v organizaciji presežki,
– poimenski seznam delavcev z vsemi podatki,
– ugotovitev izobrazbene strukture potrebnega števila delavcev, ki jih zahteva načrtovani oziroma spremenjeni delovni ali proizvodni proces v primerjavi z izobrazbeno strukturo in številom že zaposlenih delavcev,
– opredelitev vzrokov za morebitno spremembo bodoče organiziranosti in sistematizacije delovnih mest,
– opredelitev kvalifikacije oziroma stopnje strokovne izobrazbe ter poklica in števila delavcev, katerih delo po spremembah ne bo več potrebno,
– poimenski seznam delavcev po posameznih kategorijah z navedbo, na katera delovna mesta so razporejeni. V isto kategorijo sodijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, ter enaka znanja in zmožnosti.
40. člen
Obstoj trajnega prenehanja potreb po delavcu ugotavlja poslovodni organ oziroma delodajalec na podlagi prejšnjega člena. Poslovodni organ oziroma delodajalec mora o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev in o roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, čimprej obvestiti organ upravljanja in sindikate.
41. člen
Poslovodni organ oziroma organ upravljanja sprejme program razreševanja presežkov delavcev v katerem določi ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, seznam nepotrebnih delavcev ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, kot so:
– ponudba zaposlitve v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu
– zagotovitev denarne pomoči
– zagotovitev pomoči za začetek samostojne dejavnosti
– dokup zavarovalne dobe v skladu z 214. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
– delo s skrajšanim delovnim časom
– omogočanje prekvalifikacije in dokvalifikacije za delo v drugi organizaciji oziroma delodajalcu.
Poslovodni organ je dolžan zagotoviti sodelovanje organa upravljanja in predstavnikov sindikatov pri sprejemu programa.
Sindikati sodelujejo pri pripravi programa s svojimi stališči, mnenji in predlogi, ki jih posredujejo poslovodnemu organu oziroma organu upravljanja. Poslovodni organ oziroma organ upravljanja mora obravnavati stališča, mnenja in predloge sindikatov ter se do njih opredeliti pred sprejemom programa.
Poslovodni organ oziroma organ upravljanja odloči o prenehanju delovnega razmerja in pravicah iz programa o razreševanju presežkov delavcev.
42. člen
Delovno razmerje delavca, katerega delo postane trajno nepotrebno, ne preneha če:
– je mogoče v okviru organizacije delavca razporediti na drugo delovno mesto, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, če delavec s tako razporeditvijo soglaša,
– je mogoče delavca za opravljanje drugega ustreznega dela prekvalificirati oziroma dokvalificirati v roku šestih mesecev,
– je delo možno opravljati z nespremenjenim številom delavcev v skrajšanem delovnem času (najmanj 36 ur na teden), ki se šteje za polni delovni čas.
O razporeditvi, prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji delavca in o skrajšanem delovnem času odloči poslovodni organ, če gre za večje število delavcev, pa organ upravljanja.
Če obstajajo možnosti iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena, se pri določitvi delavcev, ki se jim zagotovi prerazporeditev ali prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija upošteva delovna uspešnost in strokovna izobrazba delavcev, delovna doba v organizaciji oziroma pri delodajalcu in socialne razmere, v katerih delavci živijo.
43. člen
Na podlagi sklepa organa upravljanja izda poslovodni organ delavcem, katerih delo trajno ni več potrebno sklep, ki ob izreku vsebuje še obrazložitev, način razreševanja, pravice in obveznosti ter pravni pouk.
44. člen
Če delavec, ki je bil s sklepom organa oziroma poslovodnega organa upravljanja določen kot delavec, katerega delo trajno ni več potrebno, ne ravna v skladu s sklepom, mu preneha delovno razmerje po preteku 6 mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Sodelovanje sindikata pri pripravi in sprejemu programa razreševanja trajnih presežnih delavcev
45. člen
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan o pripravi programa razreševanja trajnih presežnih delavcev obveščati istočasno zavod za zaposlovanje in sindikate v organizaciji. Vsa gradiva, ki se nanašajo na pripravo programa, morajo biti dostavljena tudi sindikatom. Predlog programa mora biti sindikatom dostavljen najmanj osem dni pred sejo organa upravljanja, na kateri naj bi bil program sprejet. Sindikati posredujejo svoja stališča, mnenje in predloge neposredno organu upravljanja oziroma poslovodnemu organu, ki jih je dolžan obravnavati in zavzeti stališča. Sindikati sodelujejo na seji organa upravljanja, na kateri se odloča o sprejemu predloženega programa. Sindikat ima poleg pisnega stališča pravico na seji organa upravljanja sodelovati s svojimi pripombami, stališči in predlogi.
46. člen
Poslovodni organ oziroma delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
47. člen
Za ugotavljanje in določanje delavcev, katerih delo na določenem delovnem mestu trajno ni več potrebno (presežkov delavcev), se uporabljajo naslednja merila in kriteriji:
– delovna uspešnost,
– strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti,
– delovne izkušnje,
– delovna doba,
– zdravstveno stanje,
– socialno stanje.
48. člen
Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost, ki poleg količine, kvalitete in gospodarnosti vsebuje tudi prizadevnost, inovativnost, inventivnost delavca. Kriteriji morajo biti točkovanj. Za ocenjevanje se uporabi redna mesečna ocena delovne uspešnosti v podjetju, za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka. Delovna uspešnost se mora upoštevati za vsakega delavca posebej.
49. člen
V primeru, da ima več delavcev enako delovno uspešnost, se ocenjuje strokovna izobrazba in potrebna dodatna znanja po naslednjih merilih:
Število točk
1. strokovna izobrazba delavcev
a) strokovna izobrazba delavca je v skladu z veljavno sistemizacijo
delovnega mesta 5
b) strokovna izobrazba delavca odstopa od veljavne sistemizacije
delovnega mesta le po usmeritvi, stopnja ustreza 3
c) delavcu je že po stari zakonodaji bila priznana z delom
pridobljena delovna zmožnost 2
d) strokovna izobrazba delavca je nižja od zahtevane izobrazbe v
veljavni sistemizaciji delovnega mesta 0
2. potrebna dodatna znanja
a) delavec ima dodatna znanja, ki se zahtevajo po veljavni
sistemizaciji delovnega mesta in se izkazujejo s potrdilom 2
b) delavec ima dodatna znanja v stroki, ki se ne zahtevajo po
veljavni sistemizaciji delovnega mesta 1
c) delavec nima potrebnih dodatnih znanj, ki se zahtevajo po veljavni
sistemizaciji delovnega mesta 0
Delovno mesto obdrži tisti delavec, ki po zgoraj navedenih merilih prejme višje število točk.
50. člen
Delovne izkušnje se upoštevajo v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in potrebnih dodatnih znanj delavcev.
Ocenjujejo se jih po naslednjih merilih:
Število točk
1. delovne izkušnje
a) delavec nima potrebnih delovnih izkušenj, ki se zahtevajo po
veljavni sistemizaciji delovnega mesta 0
b) delavec ima delovne izkušnje najmanj v trajanju, ki se zahteva
po veljavni sistemizaciji delovnega mesta 1
c) delavec ima do 10 let delovnih izkušenj 2
d) delavec ima od 10 do 20 let delovnih izkušenj 3
e) delavec ima nad 20 let delovnih izkušenj 4
Delovno mesto obdrži tisti delavec, ki po zgoraj navedenih merilih prejme višje število točk.
51. člen
Delovna doba se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in potrebnih dodatnih znanj in delovnih izkušenj.
Ocenjuje se jo po naslednjih merilih:
1. delovna doba
a) delavec ima od 0 do 5 let delovne dobe 0
b) delavec ima od 5 do 10 let delovne dobe 1
c) delavec ima od 10 do 15 let delovne dobe 2
d) delavec ima od 15 do 20 let delovne dobe 3
e) delavec ima nad 20 let delovne dobe 4
Delovno mesto obdrži tisti delavec, ki po zgoraj navedenih merilih prejme višje število točk.
52. člen
Zdravstveno stanje delavca se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in potrebnih dodatnih znanj, delovnih izkušenj in delovne dobe.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so v organizaciji oziroma pri delodajalcu utrpeli poškodbe pri delu.
Pri tem je potrebno izhajati iz zdravstvene dokumentacije in zdravniških spričeval.
53. člen
Socialno stanje se ugotavlja šele takrat, kadar je določeno število delavcev po vseh zgoraj navedenih merilih izenačeno.
Socialno stanje se ugotavlja na podlagi dohodka na družinskega člana. Pri tem se upošteva:
– število družinskih članov,
– zaposlenost družinskih članov,
– število nepreskrbljenih otrok,
– dohodek od obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, kmetijske dejavnosti ter dohodek na podlagi lastništva oziroma solastništva v zasebnih in mešanih organizacijah oziroma delodajalcih,
– drugi viri dohodkov.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo tisti delavci, za katere se ugotovi, da imajo nižji osebni dohodek na družinskega člana.
54. člen
Delovno razmerje presežnim delavcem ne preneha:
– delavcu v času služenja vojaškega roka,
– delavcu v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni,
– nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka,
– delavcu članu delavskega sveta, članu sveta delavcev in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu zaupniku, v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije,
– delavcu izvoljenemu za poslanca skupščine družbenopolitične skupnosti.
Brez soglasja delavca delovno razmerje kot presežnim delavcem ne preneha:
– delavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino
– delavcu z manj kot enim letom delovne dobe
– obema zakoncema, ki sta zaposlena v isti organizaciji
– delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje
– delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do 2 let starosti
– delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu določen kot presežek.
Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do 5 let zavarovalne dobe, delovno razmerje lahko preneha le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, če mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogoja za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine.
55. člen
Če se v organizaciji z več kot 300 delavci ugotovi prenehanje potrebe po delu več kot 25% zaposlenih delavcev mora organizacija oziroma delodajalec razporediti prenehanje delovnega razmerja na daljše časovno obdobje, tako da izdaja odločbe z 20 dnevnim zamikom, tako da naenkrat ne sme biti vročenih več kot 20% odločb.
56. člen
Delavcu, kateremu ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu, preneha delovno razmerje po preteku 6 mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
V času iz prvega odstavka tega člena je delavec upravičen do nadomestila plače najmanj v višini, določeni v 78. členu te pogodbe.
V primeru, da v skladu s sporazumom med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem preneha delavcu delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega roka, je organizacija oziroma delodajalec dolžna v roku 15 dni po podpisu sporazuma izplačati delavcu celoten znesek neto nadomestila plače in plačati minimalne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje.
Organizacija oziroma delodajalec je delavcu iz prejšnjega odstavka tega člena, ki je bil v organizaciji zaposlen več kot dve leti, dolžno izplačati odpravnino v višini določeni v 80. členu te pogodbe. Odpravnina mora biti izplačana najkasneje pri izplačilu zadnjega nadomestila plače.
Delavca, ki je v času odpovednega roka doma, lahko delodajalec le izjemoma pokliče na delo in sicer, če z drugimi ukrepi ni možno zagotoviti nemotenega poslovanja.
Obvestilo, da se mora delavec v času iz prejšnjega odstavka tega člena vrniti na delo, je treba delavcu vročiti v dopoldanskem poslovnem času delodajalca vsaj en dan pred nastopom dela.
Delavec, ki mu je prenehalo delo v organizaciji oziroma delodajalcu, ima pod enakimi pogoji prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja, če organizacija oziroma delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce.
57. člen
Delavec, ki je na začasnem čakanju na delo ali delavec, ki mu je odpovedano delovno razmerje pa čaka na delo v šestmesečnem odpovednem roku, ima pravico do izrabe letnega dopusta in do nadomestila za izrabo letnega dopusta.
Arbitražna komisija v postopku reševanja presežkov delavcev
58. člen
Če organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 15 dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.
Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.
Arbitražna komisija bo delovala po postopku, ki ga sama določi.
Če je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija tako odloči.
Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež organizacije oziroma delodajalca.
VII. IZOBRAŽEVANJE
59. člen
Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem interesu ali v interesu organizacije oziroma delodajalca, organizacija oziroma delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec in organizacija oziroma delodajalec skleneta pogodbo v kateri so navedene pravice in dolžnosti delavca in čas izobraževanja.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na čas in vrsto izobraževanja s pogodbo. Če gre za izobraževanje, ki je organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu) in je izobraževanje v interesu organizacije oziroma delodajalca, pripada delavcu najmanj:
– trije delovni dnevi za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji,
– deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni do V. stopnje zahtevnosti,
– petnajst delovnih dni za diplomo na višji in visoki šoli,
– deset delovnih dni za izpite na podiplomskem študiju,
– petindvajset delovnih dni za magistrski izpit,
– petintrideset delovnih dni za doktorat.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja pojmuje kot redni delovni čas, z vsemi pravicami, ki iz tega izhajajo.
Delavcu, ki se izobražuje za potrebe organizacije oziroma delodajalca, pripadajo povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja.
Organizacija oziroma delodajalec da lahko delavcu za pokrivanje stroškov izobraževanja tudi kredit, ki ga prične vračati po uspešnem zaključku študija. Podrobneje se kreditni odnos uredi s pogodbo med delavcem in organizacijo.
Delodajalec mora delavce, ki jih napoti na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času določenem s pogodbo. Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe.
60. člen
Delavec, ki koristi pravice iz naslova izobraževanja je:
– dolžan redno izpolnjevati študijske obveznosti,
– ostati na delu v organizaciji najmanj enojno dobo šolanja, sicer pa poravnati stroške šolanja,
– povrniti vse stroške šolanja v primeru, da izobraževanja ne konča.
Učenci in študenti na praksi
61. člen
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja učencem in študentom na obvezni praksi in počitniškem delu:
– plačilo za opravljeno delo v skladu s to kolektivno pogodbo,
– pred nastopom dela seznanitev z varstvenimi ukrepi, z nevarnostmi in ustreznimi zaščitnimi sredstvi,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– prehrana med delom,
– prevoz na delo oziroma povrnitev stroškov prevoza in,
– ustrezno mentorstvo oziroma inštruktorstvo.
VIII. OBVEŠČANJE DELAVCEV
62. člen
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obveščati delavce o:
– večletnih in letnih planih organizacije oziroma delodajalca,
– pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev,
– doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih,
– osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in delitve plače, pa tudi druga vprašanja, pomembna za delavce.
O vprašanjih iz prve, druge in četrte alinee se delavci obvestijo pred sprejemom odločitev, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja.
Obveščanje o vprašanjih iz prvega odstavka je v organizacijah oziroma pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 200 delavcev, pisno, v manjših organizacijah pa ustno ali pisno.
Dolžnost obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
Za delavca, ki je dolžan za obveščanje, se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 4. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
Položaj delegata v delavskem svetu mešane organizacije oziroma delodajalca
63. člen
Delegat v delavskem svetu mešane organizacije oziroma delodajalca ima glede odločanja ter pogojev za opravljanje dela v delavskem svetu enake pravice in položaj kot delegat v delavskem svetu družbenega podjetja.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za predstavnike delavcev v organu upravljanja in člane organa, ki predstavlja delavce.
IX. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATOV
64. člen
Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami organov organizacije oziroma delodajalca.
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan nuditi pogoje in ustrezne podatke za nemoteno delovanje predstavnikov sindikatov dejavnosti.
Podjetje zagotavlja sindikatom podatke o vseh vprašanjih:
– o katerih v družbenem podjetju odloča delavski svet in njegov izvršilni organ,
– ki jih v mešani organizaciji oziroma delodajalcu obravnava delavski svet,
– ki jih obravnavajo oziroma pri njihovem sprejemanju sodelujejo delavci v zasebni organizaciji oziroma delodajalcu.
Organizacija oziroma delodajalec mora zagotoviti predstavnikom sindikatov višje ravni organiziranosti oziroma neodvisnim strokovnjakom, ki jih angažira sindikat, dostop do vseh podatkov, ki so pomembni za materialni in socialni položaj članov sindikata oziroma zaposlenih delavcev.
65. člen
Sindikatu se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov iz prejšnjega člena in zagotavlja sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah. Pristojni organi so dolžni sindikatom omogočiti, da sodelujejo na sejah organov pri odločanju o reševanju individualnih sporov.
Pristojni organi organizacije oziroma delodajalca so dolžni pred sprejemom odločitev iz prejšnjega člena in pred sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti pred sprejemom dokončne odločitve.
66. člen
V organizaciji oziroma delodajalcu se lahko z dogovorom med sindikati in poslovodnim organom odločijo za profesionalne sindikalne zaupnike ne glede na število zaposlenih.
67. člen
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja naslednji obseg plačanih ur sindikalnega dela med delovnim časom:
– za opravljanje nalog sindikalnih zaupnikov skupno najmanj eno plačano uro letno na vsakega delavca v organizaciji oziroma pri delodajalcu, vendar skupaj ne manj kot 50 ur letno,
– sindikalnim zaupnikom najmanj 24 ur letno za sindikalno izobraževanje.
V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje v višjih oblikah sindikalne organiziranosti.
O okvirnem načinu izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in poslovodni organ, pri čemer pa se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov in zahteve delovnega procesa.
Potrebni čas za opravljanje nalog, ki jih sindikati organizacije oziroma delodajalca prevzamejo dodatno na podlagi posebnega dogovora z organizacijo oziroma delodajalcem (npr. upravljanje dela sredstev skupne porabe, skrb za počitniško dejavnosti, šport, rekreacijo in kulturno dejavnost ipd.). Organizacija oziroma delodajalec prizna in plača posebej in izven dogovorjenega fonda ur za sindikalno delo.
O izrabi dogovorjenega obsega plačanih ur za sindikalno delo se vodi evidenca na način, dogovorjen med poslovodnim organom in sindikati.
68. člen
V pisnem dogovoru med poslovodnim organom organizacije oziroma delodajalca in sindikati se določi število pooblaščenih sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu, pri čemer se upošteva organiziranost delovnega procesa, organiziranost sindikatov, izmensko delo ipd.
69. člen
Predsednikom sindikatov v organizaciji oziroma delodajalcu je v vsakem primeru priznan status pooblaščenega sindikalnega zaupnika. Član sindikata pridobi status pooblaščenega sindikalnega zaupnika s pravicami in dolžnostmi po tej pogodbi z dnem, ko je vodstvu in organu upravljanja organizacije oziroma delodajalca vročen pisni sklep sindikatov podjetja – družbe o poimenski določitvi sindikalnih zaupnikov s pripadajočim številom plačanih ur za njihovo sindikalno delo iz prejšnjega člena.
70. člen
Sindikalni zaupnik uživa delovnopravno imuniteto.
Odločitev pristojnega vodilnega delavca ali organa organizacije oziroma delodajalca, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, uvrščen med presežke delavcev ali kako drugače postavljen v manj ugoden položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat, k njej ne da pisnega soglasja. Sindikat odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika. Pristojni vodilni delavec ali organ pa lahko sproži postopek pred skupno dogovorjenim organom za reševanje sporov iz kolektivnih pogodb v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Dokazno breme je na organu organizacije oziroma delodajalca.
Zoper sindikalnega zaupnika ni mogoče brez soglasja sindikata organizacije oziroma delodajalca začeti disciplinskega postopka, razen v primeru hujše kršitve delovne obveznosti, ali mu znižati osnovne plače oziroma deleža plače iz naslova delovne učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na organu organizacije oziroma delodajalca.
Pravice iz tega člena sindikalni zaupniki uživajo dve leti po preteku njihovih funkcij.
71. člen
Sindikalni zaupnik mora sindikalno dejavnost opravljati na način, ki ne bo zmanjševal učinkovitosti poslovanja organizacije oziroma delodajalca ali neutemeljeno povzročal slabih medsebojnih odnosov. Sindikalni zaupnik je zavezan, da:
– sindikalno dejavnost opravlja le v okviru časa, dogovorjenega s kolektivnimi pogodbami,
– ne uporablja organiziranja stavk in drugih oblik motenja delovnega procesa, če je mogoče kršitev pravic učinkovito preprečiti ali odpraviti po redni pravni poti ali na drug primeren način,
– izbiro pravic, metod in sredstev za uresničevanje svoje varstvene funkcije prilagaja teži in pomenu storjenih kršitev,
– kulturno in argumentirano nastopa nasproti pristojnim vodilnim delavcem in organom pri zavzemanju za delavske pravice,
– zaradi sindikalnega dela ne zanemarja svojih rednih delovnih dolžnosti ali kako drugače zlorablja položaja in pooblastil sindikalnega zaupnika.
72. člen
Sindikati se s poslovodnim organom oziroma delodajalcem dogovorijo o načinu zagotavljanja strokovne pomoči in drugih pogojev (prostori, tehnično in administrativno delo in podobno) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu oziroma pri delodajalcu v roku 30 dni.
-Organizacija oziroma delodajalec brezplačno zagotavlja obračun in nakazovanje članarine sindikatom za člane sindikatov v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
X. SPLOŠNE DOLOČBE O PLAČAH IN DRUGIH PREJEMKIH
73. člen
Določila in zneski te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi in osnove za določanje vsebine kolektivnih pogodb pri organizacijah oziroma pri. delodajalcih.
Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne prejemke, so v bruto zneskih, če hi v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske.
Pri uveljavljanju materialnih pravic na podlagi delovne dobe se v delovno dobo vštevajo izpolnjena vsa leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, doma in v tujini, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico, razen dokupljene, benificirane in posebne zavarovalne dobe.
V primeru, da se plače izplačujejo enkrat mesečno se morajo izplačevati v polnem znesku najpozneje 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
Če pa se v organizaciji oziroma pri delodajalcu izplačujejo plače v več delih, mora biti zadnji del plače izplačan najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec.
Plače po tej kolektivni pogodbi se izplačujejo v denarni obliki.
Delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom. Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.
Delodajalec je dolžan pisno seznaniti sindikate v organizaciji oziroma pri delodajalcu z metodo za vrednotenje delovnih mest oziroma del in opravil. Poslovodstvo je dolžno obravnavati mnenje sindikatov v organizaciji oziroma pri delodajalcu glede na metodo za vrednotenje delovnih mest oziroma del in opravil in se do tega mnenja pisno opredeliti.
Delodajalec z metodologijo za vrednotenje delovnih mest oziroma del in opravil le-ta razvrsti v tarifne razrede iz 1. člena te pogodbe.
Temeljno merilo razvrščanja tipičnih delovnih mest oziroma del in opravil je stopnja strokovne izobrazbe.
Delodajalec izbere metodologijo za vrednotenje delovnih mest oziroma del in opravil po kateri razvrsti delovna mesta oziroma dela in opravila v posamezne tarifne razrede z več plačilnimi razredi. O izboru, metodologije predhodno obvesti sindikat. Katalog tipičnih del in nalog je neobvezen pripomoček in napotilo, ki se lahko uporablja za razvrščanje delovnih mest in opravil v posamezne tarifne in plačilne razrede.
Razvrščanje delovnih mest oziroma del in opravil v posamezne tarifne in plačilne razrede opravi poslovodni organ ali strokovna služba. V primeru pritožbe delavca lahko sindikati zahtevajo dodatno strokovno presojo ali arbitražni postopek.
Plače delavcev sestojijo iz:
– osnovne plače,
– delovne uspešnosti pri opravljanju del,
– dodatkov,
– nadomestil plače,
– dobička organizacije oziroma delodajalca (plače iz dobička),
– drugih elementov, določenih v tej pogodbi oziroma v pogodbi pri delodajalcu oziroma v splošnih aktih pri delodajalcu.
Delavcem morajo biti zagotovljene osnovne plače, dodatki in nadomestila plače, najmanj v višini, ki jo določa ta pogodba oziroma tarifna priloga te pogodbe.
Obračun plače
74. člen
Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulacijo oziroma gibljivi del),
– nadomestila plače po vrstah,
– bruto plačo,
– zneske davkov in prispevkov,
– neto plačo,
– druge osebne prejemke,
– odtegljaje od plače.
Delodajalec mora v prisotnosti delavca opraviti pregled pisnega obračuna plače in nadomestil ter pojasniti vse v zvezi z obračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.
Osnovna plača
75. člen
V pogodbi o zaposlitvi organizacija oziroma delodajalec določi osnovno plačo delavca v SIT.
Osnovna plača delavca za poln delovni čas, stoodstotni delovni učinek in normalne delovne pogoje ne more biti nižji od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe.
Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta oziroma del in opravil.
Plača na podlagi delovne uspešnosti
76. člen
Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kakovost, gospodarnosti dela in ustvarjalnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje individualno ali skupinsko, po vnaprej dogovorjenih kriterijih in merilih.
Dodatki
77. člen
Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
1.
Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
%
– izmensko delo 10
– delo v deljenem delovnem času:
za prekinitev dela 1 uro in več 15
za prekinitev dela 2 uri in več 20
– dežurstvo 20
– nočno delo 30
– delo preko polnega delovnega časa 30
– delo v nedeljo 50
– delo na proste dneve po posebnem republiškem zakonu 50
2.
Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu plačilo v višini najmanj 10% od osnovne plače.
3.
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
4.
Dodatki zaradi naporov in težkih pogojev dela so že upoštevani v izhodiščnih plačah po posameznih tarifnih skupinah, razen pri delih, ki se pojavljajo samo občasno in trajajo krajši delovni čas in so težko določljiva z zahtevnostjo opravil. Ti dodatki se obračunavajo samo za čas trajanja (delo v tunelih, kesonih, viaduktih, na izrednih višinah), in sicer:
%
1. delavci, ki delajo v vodi, če je voda globja od 0,40m in delavci,
ki delajo na vodi 12
2. delavci pri montaži montažnih elementov težjih od 20 ton 16
3. varilci, ki delajo v navezah ali v ležečem položaju 16
4. delavci pri drobilcih in sekalcih za čas obratovanja drobilcev in
sekalcev (močan ropot in prašenje) 16
5. delavci za čas dela na višini nad 30m 18
6. delavci, ki delajo z rušilnimi, vrtalnimi in pnevmatičnimi
kladivi, katera povzročajo močne vibracije 16
7. delavci pri delih v vodnjakih v globini nad 5 m 18
8. delavci, ki delajo v rovih, tunelih, rudnikih 16
9. delavci pri rekonstrukcijskih delih v objektih in napravah, kjer
so večji viri toplote in temperatura presega 28°C in če je v
prostorih velika vibracija zraka in prahu 16
10. delavci, ki delajo v kesonih 20
11. delavci, ki delajo v posebno težkih pogojih, npr. delo v posebno
težkih vremenskih pogojih, pri delih nastajajo kemične in biološke
škodljivosti, pri delih katerih je treba stalno uporabljati zaščito
dihal, pri adaptacijah visokih industrijskih dimnikov, pri posebno
nevarnih delih, ki jih ni mogoče predvideti 14
12. delavci, ki delajo v navezi na delovnem mestu višine 10 ali več
metrov nad terenom ali delovnim podom 14
13. delavci, ki delajo na visokih, vitkih konstrukcijah, visokih
stebrih mostov, silosih, dimnikih ali podobno pri višini nad 20 m 14
14. potapljači 20
15. delavci, ki delajo z močno vročim asfaltom 16
16. delavci, ki delajo z zabijalnimi napravami 16
17. delavci v umetni klimi in s povečanim hrupom (RC) 18
18. delavci, ki so izpostavljeni povečanim optičnim obremenitvam in
sevanju (računalniški ekran) 8
19. delavci, ki delajo v okolju s škodljivimi vplivi 7
Dodatek po 4. točki tega člena ne more presegati 20% osnovne plače delavca.
Nadomestila plače
78. člen
1.
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– zaradi bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta in odsotnosti iz 23. in 24. člena te pogodbe,
– na državne praznike in dela proste dneve po zakonu,
– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu organizacije oziroma delodajalca,
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom organizacije oziroma delodajalca:
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve. alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100%' osnovne plače. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnovne plače.
Zaradi neugodnih vremenskih razmer in zaradi obratnih razlogov (pomanjkanje materiala, električne energije, okvara strojev), kadar delavec čaka na delovnem mestu, mu pripada nadomestilo v višini 80% osnovne plače.
Osnova za izračun nadomestila plače je plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
2.
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za' ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na delovno mesto v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
Delavcu za čas čakanja na delo doma iz 38. člena te pogodbe pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
Delavcu, katerega delo trajno ni več potrebno, pripada za čas šestmesečnega odpovednega roka nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače delavca v zadnjih treh mesecih povečane za dodatek za delovno dobo.
Plače iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma iz dobička
79. člen
V primeru izkazanega dobička se lahko skladno z akti organizacije oziroma delodajalca in vnaprej opredeljenimi merili ustrezen del dobička razdeli med delavce.
Del plače iz naslova dobička se lahko izplača tudi v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev.
Odločitev o obliki izplačila mora biti določena s sklepom o delitvi dobička.
V družbenem podjetju se delavcem izplača udeležba na dobičku samo' v okviru višine čistega dobička, ki presega 5% poslovnega sklada. Pri tem se upošteva povprečno stanje poslovnega sklada v poslovnem letu.
V mešani organizaciji oziroma delodajalcu velja za udeležbo delavcev v dobičku, ki pripada delu družbenega kapitala enaka omejitev kot v tretjem odstavku. Iz dobička, ki pripada preostalemu delu trajnega kapitala, pripada delavcu najmanj 3% ustvarjenega čistega dobička.
Od dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80% deli na delavce proporcionalno izplačanimi plačami delavcev, 20% dobička pa po kriterijih, ki jih vnaprej določi poslovodni organ.
Drugi osebni prejemki
80. člen
1. Regres za letni dopust
Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca meseca julija. Višina regresa je določena v tarifni prilogi.
Pravica delavca do izplačila regresa je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
2. Jubilejne nagrade
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 50%
– za 20 let delovne dobe 75%
– za 30 let delovne dobe 100%
povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu Republike. Slovenije za pretekle tri mesece.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca, po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.
3. Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina najmanj v višini treh povprečnih mesečnih neto plač v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih neto plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Odpravnina ob upokojitvi mora biti izplačana najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je organizacija oziroma delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe.
4. Odpravnina v primeru trajnega prenehanja dela delavcev
Odpravnina v primeru trajnega prenehanja potreb po delu delavca pripada delavcu v višini 50% njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto delovne dobe v podjetju oziroma delodajalcu, pod pogojem, da je bil pri njem v delovnem razmerju najmanj 2 leti.
5. Solidarnostne pomoči
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca ali ožjega družinskega člana
– težja invalidnost (II. in III. kategorije)
– daljša bolezen (nad 30 dni)
– elementarne nesreče ali požari. Solidarnostno pomoč v ostalih primerih predlagajo sindikati organizacije po vnaprej določenih merilih.
Povračilo stroškov v zvezi z delom
81. člen
1. Prehrana med delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Znesek povračila stroškov prehrane med delom je naveden v tarifni prilogi te pogodbe.
2. Prevoz na delo in iz dela
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela' v višini najmanj 60% vrednosti javnega prevoza za razdaljo med bivališčem in delovnim mestom oziroma v višini 10% cene litra super bencina po kilometru razdalje med bivališčem in delovnim mestom, če ni zagotovljen javni prevoz.
3. Službena potovanja
Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju del in nalog na službenem potovanju se šteje:
– dnevnica (povračilo stroškov za prehrano)
– nočnina (povračilo stroškov za prenočevanje)
– prevozi (povračilo prevoznih stroškov). Delavcu se povrnejo dejanski stroški, ki jih je imel v zvezi z opravljanjem dela kot so PTT stroški, telex, telefax, oziroma druge storitve.
Za potovanje v tujino pripada delavcu povrnitev dejanskih stroškov v skladu z veljavnimi predpisi.
Terenski dodatek
82. člen
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo na terenu izven sedeža organizacije oziroma delodajalca ali poslovne enote oziroma izven kraja stalnega ali začasnega prebivališča ter, če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče, in če vsakodnevno vračanje v kraj stalnega ali začasnega prebivališča ni smotrno.
Če prehrano in prenočišče organizira organizacija oziroma delodajalec, se stroški, ki jih ima organizacija oziroma delodajalec s prehrano in prenočiščem delavcev na terenu izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka, delavci pa terenskega dodatka ne prejemajo v gotovini ali plačilni kuverti.
V primeru, da mora delavec plačevati le enega od navedenih stroškov, mu terenski dodatek pripada le v višini tega stroška.
Nadomestilo za ločeno življenje
83. člen
Delavcu pripada nadomestilo za ločeno življenje, če ga organizacija oziroma delodajalec napoti na delo v drug kraj, delavec pa dela in ima stalno bivališče in družino v kraju sedeža organizacije oziroma delodajalca ali poslovne enote. Višina nadomestila za ločeno življenje se določi na podlagi dejanskih stroškov nastanitve in prehrane, vendar največ do višine 50% dnevnice.
Inovacije
84. člen
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 5% letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in organizacijo oziroma delodajalcem.
Pripravniki in učenci na praksi
85. člen
Delavcu-pripravniku pripada plača in drugi osebni prejemki v višini 70% izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po tej pogodbi.
Učencem in študentom na praksi, za polni delovni čas obvezne prakse, pripada nagrada, katere višina se določi v odstotkih od povprečne bruto plače v gospodarstvu Slovenije za pretekli mesec po naslednji lestvici
--------------------------------------------
Letnik študija Učenec Študent
--------------------------------------------
prvi 15% 40%
drugi 25% 50%
tretji 35% 60%
četrti 45% 70%
--------------------------------------------
Učenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
Učenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
Plače sindikalnih zaupnikov
86. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije. Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik ima pravico do udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.
XI. POGOJI ZA DELA V TUJINI
Napotitev delavca v tujino
87. člen
Na izvajanje del v tujino napoti organizacija oziroma delodajalec delavca glede na določila sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Napotitev mora biti v skladu z ustreznimi predpisi za izvajanje investicijskih del v tujini.
88. člen
Delavec sme biti napoten na delo v tujino praviloma najmanj za čas dokončanja projekta oziroma za dokončanje dela, ki ga razporejeni delavec opravlja.
89. člen
Organizacija oziroma delodajalec, ki napoti delavca na začasno delo v tujino, v svojih aktih določi konkretne obveznosti organizacije oziroma delodajalce do delavca, ki je napoten v tujino in pogoje za normalno opravljanje dela ter dolžnosti delavca iz tega razmerja do organizacije oziroma delodajalca.
90. člen
Za stroške potovanj delavcev, ki potujejo v tujino se uporabljajo določila, ki veljajo za državne uslužbence.
Delovni čas
91. člen
Delovni čas delavca napotenega v tujino se prilagodi delovnemu času in pogojem dela države, v kateri se delo izvaja.
Delo v tujini se opravlja praviloma v deljenem in prerazporejenem delovnem času.
V okviru prerazporeditve delovnega časa delavca skupni delovni čas ne sme biti daljši od polnega delovnega časa, ki je povprečna delovna obveznost delavca v obdobju, ki ne sme biti daljši od 1 leta.
Kriteriji za določitev trajanja delovne obveznosti se opredelijo za vsako državo oziroma gradbišče v posebnem aktu, ki ga pred pričetkom del potrdi ustrezni organ organizacije oziroma delodajalca.
Preostale proste ure iz prerazporeditve delovnega časa lahko izkorišča delavec kot dela prost čas brez nadomestila plače po vrnitvi v domovino v istem letu oziroma se plačajo prispevki, če je koriščenje v naslednjem letu.
Nagrajevanje delavcev v tujini
92. člen
Plača delavca, ki je začasno napoten na izvajanje del v tujino, se določa po istih osnovah in merilih kot za delavce, ki izvajajo dela v domovini.
93. člen
Višina plače na podlagi tarifnih skupin, delovne uspešnosti, dodatkov in nadomestil so za istovrstna delovna mesta v tujini in domovini enaka. Zaradi posebnih pogojev dela v tujini, to je:
– daljše odsotnosti in velike oddaljenosti od doma in družine
– klimatskih razmer, ki negativno vplivajo na življenjske in delovne pogoje
- posebnostmi etnološkega okolja
– drugih okoliščin dela v tujini.
Osnovna plača se poveča tako, da se pomnoži z ustreznim faktorjem, ki v celoti vrednoti specifične pogoje dela v določeni državi ali področju oziroma različne delovne pogoje na posameznih gradbiščih -znotraj ene države ali področja.
94. člen
Faktor za določene posebne pogoje, s katerimi se poveča plača, znaša za države v Evropi min. 1,5, za države izven Evrope pa min. 2,0.
V primeru izvajanja del od več izvajalcev na skupnih gradbiščih veljajo enaka merila in količniki.
95. člen
Plača se lahko izplača tudi v tuji valuti. Razmerje med izplačilom v tuji valuti in tolarskim izplačilom določi poslovodni organ.
96. člen
Osnova za obračun in plačilo prispevkov iz plače v tujini je plača, ki bi jo delavec dosegel v tekočem letu za istovrstna dela v domovini.
97. člen
Za čas bolezni in zdravljenja v tujini pripada delavcu nadomestilo v višini 80% povprečne plače dosežene v preteklem mesecu za polni delovni čas, v katerem je upravičen do nadomestila plače. Za čas nezmožnosti za delo pripada delavcu, ki dela na gradbišču v tujini, nadomestilo plače na podlagi zdravniškega potrdila o začasni nezmožnosti za delo.
Nadomestilo plače za čas bolezni in zdravljenja v tujini praviloma pripada delavcu največ do 10 dni, če je po mnenju zdravnika za okrevanje delavca potrebno daljše zdravljenje, ga mora vodja gradbišča v soglasju z zdravnikom čimprej napotiti na zdravljenje v domovino, stroški napotitve delavca ne smejo presegati stroškov nadomestila osebnega dohodka delavca za čas bolezni in stroškov zdravljenja v tujini.
Za čas odsotnosti z dela, ko je delavec zaradi bolezni v domovini, je upravičen do nadomestila v višini, ki velja v domovini
98. člen
V primeru zastoja zaradi pomanjkanja materiala, investicijsko tehnične dokumentacije ali neplačevanja investitorja, zaradi višje sile (npr. nesreča, vojna, štrajk tujega pogodbenega partnerja, vreme ipd.), se delavca začasno premesti na ustrezno delo na drugo gradbišče, kjer delo nemoteno poteka.
Če premestitev delavcev ni mogoča, se s sklepom vodstva gradbišča v tujini v zgoraj navedenih primerih uvede kompenzacija izrabe prostih delovnih ur ali začasno prerazporedi delovni čas.
Kolikor se predvideva, da bo zastoj trajal dalj kot 6 dni in delavca ne bo mogoče zaposliti na drugem gradbišču, se mora na predlog vodstva gradbišča takoj napotiti delavca na ustrezno delo v domovino ali na čakanje.
Dodatki
99. člen
Terenski dodatek, dnevnice, potni stroški in ostali dodatki se urejajo z ustrezno zakonodajo, posebnosti s tega naslova pa s splošnimi akti organizacije oziroma delodajalca, oziroma smiselno z določili te pogodbe.
XII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
Pozitivna izvedbena dolžnost
100. člen
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
Negativna izvedbena dolžnost
101. člen
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
102. člen
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo utemeljeno zahtevo v pisni obliki.
Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka-predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka, se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
Reševanje kolektivnih sporov
103. člen
Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet. Velja, da gre za spor med strankama, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.
Sestava komisije za pomirjevanje
104. člen
Stranki kolektivne pogodbe imenujejo vsaka po dva člana komisije za pomirjevanja.
Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
Mandat komisije za pomirjevanje je vezan na veljavnost te kolektivne pogodbe.
Začetek postopka
105. člen
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
Učinki pomirjevanja
106. člen
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pismeno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti v pisni obliki.
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet. Arbitražni svet sestavljajo trije člani. V primeru da ne pride do sporazuma o določitvi predsednika, ga imenuje organ po zakonu. Odločitev arbitražnega sveta obvezuje vse pogodbene stranke. Sporazum strank v postopku pomirjevanja ali odločitev arbitražnega sveta dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njo v nasprotju.
Organ za razlago kolektivne pogodbe
107. člen
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlanski organ za razlago kolektivne pogodbe, v katerega imenuje vsaka po enega člana, tretjega člana pa imenujeta sporazumno.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
108. člen
Določbe 62. in 65. člena se uporabljajo, dokler ne bo zaključen postopek lastninjenja in postopek uskladitve statusa organizacije oziroma delodajalca z zakonom o gospodarskih družbah.
Določbe tretjega do petega odstavka 79. člena se uporabljajo, dokler ne bo zaključen postopek lastninjenja.
Določbe te pogodbe se lahko uporabljajo neposredno in pomenijo minimalni obseg pravic.
Tarifna priloga
h kolektivni pogodbi za gradbene dejavnosti Slovenije
1. Izhodiščne plače za mesec november 1994 so po posameznih tarifnih razredih naslednje:
----------------------------------------------------------------
Tarifni Stopnja strokovne Količnik Izhodiščna plača v SIT
razred izobrazbe za polni delovni čas
----------------------------------------------------------------
1 Ia 1,00 39.328
2 II 1,10 43.261
3 III 1,23 48.373
4 IV 1,37 53.879
5 Iva 1,46 57.419
6 V 1,64 64.498
7 VII 1.85 72.757
8 VI2 2,16 84.948
9 VII 2,21 86.915
10 VII 2a 2,50 98.320
11 VII2b 3,79 149.053
12 VIII 4,46 175.403
----------------------------------------------------------------
Zneski iz zgornje tabele se uporabljajo za planiranje in kot minimalne kalkulativne osnove.
Zneski izhodiščnih plač pri organizaciji oziroma delodajalcu se lahko znižajo do 5% glede na izhodiščne plače, določene v prvi točki te priloge v naslednjih primerih:
– če se v podjetju izvaja s soglasjem delavcev sprejet. sanacijski program,
– če bi izplačila po tej kolektivni pogodbi ogrozila obstoj organizacije oziroma delodajalca (izgubo ali stečaj),
– če je v obračunu tekočega obdobja izkazana nepokrita izguba.
Pristojni organ lahko odloči o. znižanju plač, če si pridobi soglasje sindikatov pri organizaciji oziroma delodajalcu. Če pristojni organ odloča, kljub temu, da ni pridobil soglasja sindikatov, lahko sindikati sprožijo postopek pred arbitražo.
Znižanje lahko traja največ 6 mesecev. Po tem obdobju pa se lahko, podaljša za enako obdobje po ponovni pridobitvi mnenja sindikata.
O znižanju mora biti predhodno obveščen sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije pri ZSSS.
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan voditi evidenco o razlikah v plačah med dejansko izplačano izhodiščno plačo in izhodiščno plačo po tej pogodbi (% zaostajanja). Za razliko neizplačanih zneskov po tej točki prejmejo, delavci ustrezne listine.
2. Izhodiščne plače se povečajo vsake tri mesece za naslednje trimesečje glede na rast drobnoprodajnih cen po naslednji lestvici:
--------------------------------------------------------
Rast cen Faktor rasti izhodiščnih plač
--------------------------------------------------------
do 3% 0
nad 3 do 5% 0,7 – za vsak odstotek razlike nad 3%
nad 5 do 8% 0,8 – za vsak odstotek razlike nad 5%
nad 8% 0,9 – za vsak odstotek razlike nad 8%
--------------------------------------------------------
Prvo uskladitev se izvede na osnovi kumulative rasti cen na drobno v obdobju april-junij 1994, druga uskladitev pa se izvede na osnovi kumulative rasti cen na drobno v obdobju april-september 1994.
Možno povečanje izhodiščnih plač za posamezno trimesečje izračunamo tako, da kumulativno rast cen od. aprila do konca posameznega obdobja pomnožimo z ustreznimi faktorji iz zgornje lestvice; tako se npr. v primeru rasti cen v obdobju april-september 1994 nad 8% plače prve 3% ne povečajo, za naslednjih 2% se povečajo za vsak odstotek za 0,7, za naslednje 3% pa se povečajo za vsak odstotek za 0,8, za razliko nad 8% pa se za vsak odstotek te razlike povečajo za 0,9.
Ob ugotavljanju možnega povečanja se odšteje odstotek že predhodno izkoriščene rasti plač.
3. Regres za letni dopust za leto 1994 znaša v bruto znesku 60% zadnjega znanega statističnega podatka o povprečni bruto mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Izjemoma je mogoče izplačati regres za letni dopust v znesku nad 60% do 80% zadnjega znanega statističnega podatka o povprečni bruto mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije pod pogojem, da podjetje izkazuje dobiček po zadnji bilanci. Regres za zaposlene, katerih osnovna plača je nižja od povprečja v gospodarstvu, je lahko višja, vendar ne sme preseči 100% povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije.
Če se regres izplača v več delih, se od nove osnove lahko računa le neizplačani delodajalec.
4. Povračilo stroškov prehrane med delom za mesec julij znaša 6.080 SIT in se povečuje skladno z eskalacijsko lestvico iz 2. točke.
5. Povračila stroškov za službena potovanja se obračunavajo po objavljenih zneskih s strani podpisnikov SKP.
Zneski povračil stroškov po tej točki se povečujejo z rastjo drobnoprodajnih cen po eskalacijski- lestvici iz 2. točke. Višina kilometrine se valorizira skladno z rastjo cene super bencina.
Organizacije oziroma delodajalci, ki v skladu s tarifno prilogo za leto 1994 k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo izplačujejo višje zneske od tistega, ki je določen v 4. točki, le-teh ne usklajujejo z eskalacijsko lestvico iz 2. točke, dokler se ti zneski ne izenačijo z zneskom iz 4. točke te tarifne priloge.
6. Pogodbeni stranki sta soglasni, da bosta v primeru ko bo stopnja rasti drobnoprodajnih cen dosegla 13%, v primerjavi z julijem 1994, določili novo eskalacijsko lestvico. V primeru spremembe eskalacijske lestvice po 9. točki tarifne priloge k SKP za gospodarstvo za leto 1994 bosta upoštevali novo lestvico od datuma spremembe.
7. Ta tarifna priloga za leto 1994 začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od 1. 11. 1994 dalje. Objavi se v Uradnem listu Republike Slovenije.
Združenje delodajalcev Slovenije
Sekcija za gradbeništvo in IGM
Predsednik
Jože Peterlin l. r.
Gospodarska zbornica Slovenije
Združenje za gradbeništvo in
IGM
Predsednik
Bogdan Korošec l. r.
Odbor za gradbeno operativo in SDGD
Predsednik
Ivan Šimunič l. r.
Sindikat, delavcev gradbenih Slovenije dejavnosti
Predsednik
Stane Čelesnik l. r.
Odbor za IGM SDGD
Predsednik
Tone Macuh l. r.
Odbor za zaključna dela in montažo SDGD
Predsednik
Marijan Fras l. r.
Odbor za projektivo in
inženiring dejavnosti SDGD
Predsednik
Janko Domik l. r.
Odbor za vodno gospodarstvo
SDGD
Predsednik
Ivan Parkelj l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 15. 12. 1994 pod zap. št. 53 in št. spisa 121-03-054/94.
