Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o financiranju občin
Razglašam zakon o financiranju občin, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. decembra 1994.
Št. 012-01/94-161
Ljubljana, dne 22. decembra 1994.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O FINANCIRANJU OBČIN
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se ureja financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom opravljajo občine.
2. člen
Občinam pripadajo prihodki iz davkov in drugih dajatev, določenih v zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, št. 6/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-13/94-65, št. 45/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94) in prihodki iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu s posebnimi zakoni.
2. PRORAČUN
3. člen
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
4. člen
Za vodenje poslovnih knjig ter izdelovanje letnih poročil občin se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki se nanašajo na državni proračun.
5. člen
V bilanci prihodkov in odhodkov so izkazani vsi prihodki občine po virih in vrstah, odhodki pa v skupnih zneskih po posameznih namenih.
Odhodki so v posebnem delu proračuna razporejeni po natančnejših namenih.
Za izkazovanje prihodkov in odhodkov v bilanci prihodkov in odhodkov in za izkazovanje računa, financiranja se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki se nanašajo na državni proračun.
6. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
7. člen
Pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, se morajo upoštevati običajni roki plačil.
Pri dogovarjanju o obveznostih ni mogoče upoštevati revalorizacije obveznosti, če s pogodbo ni drugače določeno.
Sredstva proračuna se uporabljajo za plačevanje že opravljenih dobav in storitev. Dogovarjanje predplačil je možno le ob primernem zavarovanju predplačil.
8. člen
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.
S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve.
9. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni s statutom ali odlokom občine drugače določeno.
10. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov:
1. uporabijo sredstva rezerve občine;
2. najame posojilo največ do 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka.
3. REZERVE
11. člen
Občine oblikujejo svoje rezerve.
V rezerve se izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj do 0,5% prihodkov.
Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
12. člen
Rezerve se uporabljajo:
1. za odhodke, nastale kot posledica naravnih in drugih nesreč, kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračunu, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
S statutom oziroma odlokom občine je določeno, kdo odloča o uporabi sredstev za namene iz prvega odstavka tega člena.
4. ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA
13. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
14. člen.
Občine pošljejo zaključne račune in premoženjske bilance ministrstvu, pristojnemu za finance, v 30 dneh po sprejetju.
5. ZADOLŽEVANJE
15. člen
Občine se smejo zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občine izdajo vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občine se ne smejo zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
16. člen
Občine se lahko zadolžujejo le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o zadolžitvi iz prejšnjega odstavka.
O zadolžitvi občina obvesti ministrstvo, pristojno za finance.
17. člen
Občine se lahko zadolžujejo le v obsegu, ki ne presega 10% zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% zagotovljene porabe.
18. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o soglasju iz prejšnjega odstavka.
19. člen
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
S statutom ali odlokom občine je določeno, kdo odloča o dajanju poroštev iz prejšnjega odstavka.
6. FINANCIRANJE NALOG OBČINE
20. člen
Za odhodke občin za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave;
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– sredstva za izvajanje posebnih pravic narodnih skupnosti;
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti);
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– sredstva za mrliško ogledno službo.
Zagotovljeno porabo za vse občine in za posamezno občino ugotavlja ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi meril, ki jih določijo pristojna ministrstva ter v sodelovanju s temi ministrstvi in občinami za vsako proračunsko leto.
Med odhodke iz prvega odstavka se štejejo tudi nujne investicije, ki se za vsako proračunsko leto ugotavljajo v skladu z merili, ki jih določijo pristojna ministrstva.
Vlada Republike Slovenije v 60 dneh po sprejetju državnega proračuna obvesti Državni zbor Republike Slovenije o finančno ovrednotenih merilih iz prejšnjih odstavkov tega člena.
21. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni s tem zakonom.
22. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občine predpišejo, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
23. člen
Občinam pripada 30% prihodkov iz dohodnine.
Prihodki iz prejšnjega odstavka se razporedijo na posamezne občine v razmerju med odmerjeno dohodnino zavezancev, ki imajo stalno bivališče v občini in odmerjeno dohodnino v državi, in sicer na podlagi podatkov za predpreteklo leto.
Razmerja iz prejšnjega odstavka ugotavlja ministrstvo, pristojno za finance.
24. člen
Občini, ki s prihodki iz 21. člena tega zakona ne more zagotoviti financiranja zagotovljene porabe, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu.
Sredstva za finančno izravnavo se nakazuje mesečno do 20. v mesecu za tekoči mesec glede na dosežene prihodke občine iz 21. člena v preteklem mesecu in glede na ustrezni del zagotovljene porabe občine.
25. člen
Obseg prihodkov iz 21. člena tega zakona za posamezno občino ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, v sodelovanju s posamezno občino.
Do ugotovitve potrebne višine sredstev za finančno izravnavo za posamezno občino se občinam zagotavljajo akontacije sorazmerno zagotovljeni porabi v preteklem letu.
Akontacije se poračunajo s sredstvi za finančno izravnavo, ki jih za posamezno občino ugotovi ministrstvo, pristojno za finance.
26. člen
Občine, ki so prejemale akontacijo na račun sredstev za finančno izravnavo, pa jim sredstva po tem zakonu ne pripadajo, vrnejo preveč prejete akontacije državnemu proračunu do 25. decembra v tekočem letu.
Preveč nakazane akontacije sredstev za finančno izravnavo v preteklem letu se poračunajo s sredstvi za finančno izravnavo v tekočem letu.
27. člen
Občine morajo ministrstvu, pristojnemu za finance, tekoče sporočati podatke o prihodkih in odhodkih proračunov, ki so pomembni za ugotavljanje obsega sredstev za finančno izravnavo.
Način in rok za sporočanje podatkov predpiše minister, pristojen za finance.
Občini, ki ne sporoča podatkov v roku in na način iz prejšnjega odstavka, se začasno ustavi nakazovanje sredstev za finančno izravnavo.
28. člen
Sredstva za finančno izravnavo, ki jih prejme občina, se ne smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz naslova zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih, odškodnin po zakonu o denacionalizaciji in odškodnin po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij.
29. člen
Če se občini zaradi odškodnin po sodnih sklepih, odškodnin po zakonu o denacionalizaciji in odškodnin po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, zniža zagotovljena poraba na prebivalca iz 20. člena tega zakona pod 88% zagotovljene porabe na prebivalca v državi, se ji zagotovijo dodatna sredstva za finančno izravnavo v višini razlike do 88% zagotovljene porabe na prebivalca.
Če je za odplačilo dospelih obveznosti iz naslova zadolžitve potrebno v občini zagotoviti več kot 40% prihodkov po 22. členu tega zakona in če se občini zaradi odplačila teh obveznosti zniža zagotovljena poraba na prebivalca iz 20. člena tega zakona pod 88% zagotovljene porabe na prebivalca v državi, se ji zagotovijo dodatna sredstva za finančno izravnavo v višini razlike do 88% zagotovljene porabe na prebivalca.
7. PRIPADNOST DAVKOV
30. člen
Če dediščina oziroma darilo obsega nepremičnine, ki ležijo na območju ene občine, pripada davek od dediščin in daril občini, kjer nepremičnina leži.
Če dediščina oziroma darilo obsega nepremičnine, ki ležijo v več občinah, pripada davek od dediščin in daril občinam sorazmerno z vrednostjo posameznih delov dediščine oziroma darila, ki leži na območju posameznih občin.
Če dediščina oziroma darilo obsega samo premično premoženje, pripada davek od dediščin in daril občini, kjer ima davčni zavezanec stalno prebivališče; če nima stalnega prebivališča v državi, pripada davek občini, kjer ima začasno bivališče; če nima začasnega bivališča v državi, pripada davek občini, kjer ima darovalec oziroma je imel zapustnik stalno prebivališče.
Če dediščina oziroma darilo obsega nepremično in premično premoženje, davek od dediščin in daril pripada občinam upoštevaje določbe prejšnjih odstavkov.
31. člen
Davek na dobitke od iger na srečo pripada občini, kjer ima prejemnik dobitka stalno prebivališče; če nima stalnega prebivališča v državi, pripada davek občini, kjer ima začasno bivališče; če nima začasnega bivališča v državi, pripada davek občini, kjer je sedež izplačevalca dobitka.
32. člen
Davek na promet nepremičnin pripada občini, kjer nepremičnina leži.
33. člen
Davek od premoženja od stavb in davek od premoženja od prostorov za počitek oziroma rekreacijo pripadata občini, na območju katere je stavba oziroma prostor za počitek oziroma rekreacijo.
Davek od premoženja od plovnih objektov pripada občini, kjer ima davčni zavezanec stalno prebivališče.
34. člen
Posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic pripada občini, kjer se igralni avtomat uporablja.
8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
Ne glede na določbe tretjega odstavka 13. člena tega zakona sestavijo občine premoženjske bilance po stanju na dan 31. decembra 1995 in 31. decembra 1996 najkasneje v devetih mesecih po preteku leta.
36. člen
Do sprejetja zakona o javnih naročilih se mora nabava opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve oddajati s pogodbo in v skladu s predpisi, ki veljajo za državni proračun.
37. člen
Določbe tretjega odstavka 22. člena tega zakona se pričnejo uporabljati za odmero davka od premoženja za leto 1996.
38. člen
Prihodki iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, ki jih občine predpisujejo na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih, se od 1. januarja 1995 izkazujejo v proračunih občin.
39. člen
Prihodki prejšnjih občin, izterjani v postopkih prisilne izterjave, prisilne poravnave, stečajev in likvidacije ter prihodki prejšnjih občin, plačanih po 1. 1. 1995, pripadajo posameznim občinam v skladu z določbami 30. do 34. člena tega zakona oziroma v sorazmerju z zagotovljeno porabo, razen prihodkov od dohodnine.
40. člen
Izhodiščna zagotovljena poraba za posamezno občino in za vse občine v državi za leto 1995 se ugotovi na podlagi določenega obsega javne porabe v letu 1994.
Dokončen obseg zagotovljene porabe iz prejšnjega odstavka ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi podatkov iz proračunov občin za leto 1994, ki jih predpiše minister, pristojen za finance, in na podlagi podatkov o finančno ovrednotenih nalogah ter plačah delavcev po 101. in 103. členu zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) v 60 dneh po predložitvi zaključnih računov proračunov občin ministrstvu, pristojnemu za finance.
41. člen
Pred ureditvijo premoženjsko pravnih razmerij med občinami po 100. členu zakona o lokalni samoupravi občine sprejmejo premoženjsko bilanco prejšnje občine na dan 31. decembra 1994.
Dokler ne bodo urejena premoženjsko pravna razmerja med občinami po 100. členu zakona o lokalni samoupravi, se občine ne smejo zadolževati in izdajati soglasij in poroštev po 18. in 19. členu tega zakona.
Po ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij, se smejo zadolževati in dajati poroštva le občine, ki niso presegle meje iz 19. člena tega zakona in katerih zadolžitev po stanju na dan 31. decembra 1994 ne presega 10% zagotovljene porabe za leto 1994 oziroma pri katerih letno odplačilo glavnice in obresti ne presega 5% zagotovljene porabe v letu 1994.
42. člen
Občine se dogovorijo o tem, ali se uvedeni samoprispevki pobirajo še naprej.
Če se ne doseže dogovor iz prejšnjega odstavka, se samoprispevek pobira še naprej, vendar najdalj do 31. decembra 1995, in se uporablja za namene, za katere je bil uveden.
Nadzor nad uporabo sredstev iz prejšnjega odstavka izvajajo župani občin, v katerih se samoprispevek pobira.
43. člen
Organi za izvrševanje proračunov prejšnjih občin izvršijo proračun za leto 1994, pripravijo zaključni račun proračuna prejšnje občine za leto 1994 in ga predložijo občinskim svetom občin do 28. februarja 1995.
Zaključni računi iz prejšnjega odstavka se pošljejo Računskemu sodišču in ministrstvu, pristojnemu za finance.
44. člen
Do sprejetja proračunov občin za leto 1995, se financiranje občin začasno nadaljuje na podlagi proračuna prejšnje občine za enake naloge oziroma namene kot v letu 1994.
Financiranje občin iz prejšnjega odstavka se začasno nadaljuje preko ločenega računa proračuna občine, ki je ustanovljena na območju sedeža prejšnje občine.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo za plače po 47. členu tega zakona; preostali del sredstev pa se uporablja sorazmerno zagotovljeni porabi občin po 40. členu tega zakona.
S sredstvi na ločenem računu občine razpolagajo župani občin, ki so ustanovljene na območju prejšnje občine, če ni s statutom ali odlokom občine drugače določeno. Župani občin lahko pooblastijo druge osebe za razpolaganje s sredstvi iz prejšnjega stavka. O tem se obvesti Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
Do sprejetja proračunov občin se sredstva za finančno izravnavo, del dohodnine, ki pripada občinam in drugi prihodki občin po 21. členu tega zakona, razporejajo na ločen račun občine iz drugega odstavka tega člena.
Do ugotovitve potrebne višine sredstev za finančno izravnavo za posamezno občino, se občinam zagotavljajo akontacije, sorazmerno odhodkom po 40. členu tega zakona.
45. člen
Občine sprejmejo proračune za leto 1995 po sprejetju zaključnih računov proračunov prejšnjih občin za preteklo leto.
Občine pošljejo sprejete proračune za leto 1995 ministrstvu, pristojnemu za finance.
V proračun občine za leto 1995 se vključi občini pripadajoči del prihodkov in odhodkov od 1. januarja 1995 dalje, ki se je začasno izvrševal preko ločenega računa občine, ustanovljene na območju sedeža prejšnje občine.
46. člen
Žiro računi prejšnjih občin se odpravijo najkasneje do 31. 12. 1995; če niso odpravljeni v tem obdobju, se po uradni dolžnosti odpravijo 31. 12. 1995.
Žiro računi krajevnih skupnosti, ki niso predvidene v statutih občin, se odpravijo najkasneje do 31. 12. 1995.
Če niso odpravljeni v tem obdobju, se po uradni dolžnosti odpravijo 31. 12. 1995.
47. člen
Delavci, ki so na dan 31. decembra 1994 v delovnem razmerju v strokovnih službah izvršnih svetov ter skupščin občin ali posebnih družbeno političnih skupnostih in v občinskih upravnih organih, pa v skladu z zakonom o upravi ne preidejo v upravne enote oziroma v ministrstva, ostanejo v delovnem razmerju v občini, ustanovljeni na območju sedeža prejšnje občine, in sicer do sprejetja statutov in sistemizacij delovnih mest v vseh občinah, ustanovljenih na območju prejšnje občine.
Občinski sveti vseh občin, ustanovljenih na območju prejšnje občine, se morajo v enem mesecu po sprejetju statutov in sistemizaciji delovnih mest dogovoriti o razporeditvi delavcev v posamezne občine.
Sredstva za plače delavcev iz prvega odstavka se do razporeditve delavcev po prejšnjem odstavku, izplačujejo iz ločenega računa občine iz drugega odstavka 44. člena tega zakona.
Sredstva za plače delavcev organov krajevnih skupnosti se zagotavljajo na način, določen v prejšnjem odstavku.
Funkcionarjem občin in posebnih družbeno političnih skupnosti se zagotovijo pravice po prenehanju mandata v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93) v občini, ustanovljeni na območju sedeža prejšnje občine.
48. člen
Sredstva za pravice, ki jih imajo delavci po 101. členu zakona o lokalni samoupravi in po 4. členu zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94) za primer trajnega zmanjšanja obsega dela ali zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma drugih operativnih razlogov in ki so priznane do 31. 12. 1995, se zagotovijo v državnem proračunu.
49. člen
Vrednost točke oziroma kvadratnega metra površine za davek od premoženja po 1. in 2. točki 156. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88, 8/89 in Uradni list RS, št. 48/90 in 7/93), se valorizira s koeficientom rasti cen na drobno, ki ga ugotovi Zavod Republike Slovenije za statistiko za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero oziroma v katerem se davek odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.
50. člen
Dokler občine ne določijo vrednosti točke za ugotovitev zneska nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se vrednost točke s 1. januarjem 1995 valorizira s koeficientom rasti cen na drobno, ki ga ugotovi Zavod Republike Slovenije za statistiko, za obdobje prvih devetih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta.
51. člen
Določbe zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91-I, 30/92, št. 52/92 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-55/92-17, Uradni list RS, št. 7/93, št. 43/93 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-22/93-10), ki se nanašajo na občine in odlok o razporeditvi prihodkov med občinami in republiko (Uradni list RS, št. 34/91-I) prenehajo veljati 31. decembra 1994.
52. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije; določbe, ki se nanašajo na financiranje nalog občine, pa se začnejo uporabljati 1. januarja 1995.
Št. 411-01/94-39/1
Ljubljana, dne 14. decembra 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l.r.
