SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA
1. člen
V poslovniku državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93) se na koncu drugega odstavka 6. člena doda naslednje besedilo: "ali če tako določa zakon ali drug predpis na podlagi zakona".
2. člen
V 16., 23., 44., 48., 58., 67., 84., 91., 97., 98. in 99. členu se besede "sekretar državnega zbora" v ustreznem sklonu nadomestijo z besedami "generalni sekretar državnega zbora" v ustreznem sklonu.
3. člen
Drugi stavek prvega odstavka 29. člena se nadomesti z naslednjimi tremi stavki:
"O tem, ali in kdaj se opravi razprava, odloči državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Vsak poslanec lahko predlaga, kdaj naj se opravi razprava. Razprava se lahko opravi najprej po preteku 48 ur od sprejema sklepa."
Zadnji stavek drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
"Razprava predstavnika predlagatelja in predstavnika vlade lahko traja največ 15 minut, razprava predstavnikov poslanskih skupin pa največ 5 minut."
4. člen
V 31. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
"Če poslanec, ki je dal pobudo, z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva, naj predsednik državnega zbora dodeli pobudo in odgovor nanjo v obravnavo pristojnemu delovnemu telesu."
5. člen
V prvem odstavku 35. člena, v prvem odstavku 36. člena, v prvem odstavku 37. člena in v prvem odstavku 38. člena se besedilo "zahteva za odvzem imunitete" v različnih sklonih nadomesti z besedilom "zahteva za dovolitev pripora oziroma začetek kazenskega postopka" v ustreznih sklonih.
6. člen
Drugi stavek drugega odstavka 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Mandatno-imunitetna komisija predlaga državnemu zboru, da poslancu prizna imuniteto ali mu ne prizna imunitete".
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
"Mandatno-imunitetna komisija lahko z večino glasov navzočih članov sklene, da bo obravnavala zahtevo oziroma obvestilo na seji, zaprti za javnost.".
7. člen
V drugem odstavku 37. člena se beseda "vzpostaviti" nadomesti z besedo "priznati".
8. člen
Drugi odstavek 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve poslanskih glasov odloča o tem, ali poslancu imuniteto prizna ali ne."
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
"Državni zbor lahko na predlog mandatno-imunitetne komisije ali poslanske skupine sklene, da se odločanje opravi na zaprti seji. Na tej seji je možna razprava in obrazložitev poslanskih glasov. Odločitev državnega zbora, ali je poslancu priznal, ali ni priznal imunitete, se sporoči javnosti.".
9. člen
Prvi odstavek 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Kadar je treba o imuniteti odločati med dvema sejama državnega zbora, glede na okoliščine primera pa ni mogoče počakati do prve prihodnje seje, mandatno-imunitetna komisija odloči o tem, ali se poslancu prizna ali ne prizna imuniteta.".
V drugem odstavku 39. člena se beseda "vzpostavitvi" nadomesti z besedo "priznanju".
10. člen
Prvi odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Državni zbor, ali v primeru iz prejšnjega člena mandatno-imunitetna komisija, svojo odločitev o tem, ali poslancu prizna imuniteto ali mu ne prizna imunitete, nemudoma pošlje pristojnemu državnemu organu."
V drugem odstavku 40. člena se beseda "vzpostavil" nadomesti z besedo "priznal".
11. člen
Prvi in drugi odstavek 52. člena se nadomestita s tremi odstavki, ki se glasijo:
"Predhodni sklic seje državnega zbora se pošlje poslancem najkasneje 30 dni pred dnem, določenim za sejo. Predhodni sklic vsebuje predvideni dnevni red seje in predvidene datume sej delovnih teles.
Končni sklic seje s predlogom dnevnega reda se pošlje poslancem najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo.
Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red seje, je praviloma lahko le gradivo, ki je bilo predloženo državnemu zboru najkasneje 45 dni pred dnem, določenim za sejo, in so ga poslanci prejeli najkasneje do predhodnega sklica seje. Ostalo gradivo (poročila delovnih teles, amandmaji in drugo) se pošlje poslancem najkasneje s končnim sklicem seje."
Tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"Če predlog akta ni vložen v skladu s tem poslovnikom, predsednik državnega zbora o tem obvesti predlagatelja. S tem se šteje, da predlog akta ni bil vložen."
Četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
12. člen
V prvem odstavku 53. člena se besede "Predlog dnevnega reda" nadomestijo z besedami "Predhodni in končni sklic s predlogom dnevnega reda".
13. člen
V drugem stavku 60. člena se beseda "predpisi" nadomesti z besedo "pravili".
14. člen
Drugi odstavek 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Pri določanju dnevnega reda državni zbor najprej odloča: o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda; nato o predlogih, da se dnevni red razširi in v zvezi s predlagano razširitvijo po potrebi skrajšajo roki iz 52. člena tega poslovnika; ter nazadnje o predlogih za hitri postopek in skrajšani postopek."
Četrti odstavek se črta.
Prvi stavek petega odstavka, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: "Državni zbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo poslancem poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red."
Šesti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"O predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava poslancev in obrazložitev glasu. O njih lahko sporoče državnemu zboru stališča predstavniki poslanskih skupin. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več kot 5 minut. Predlagatelj spremembe dnevnega reda lahko v največ 5 minutah dodatno pojasni razloge za svoj predlog."
Sedmi odstavek postane šesti odstavek.
15. člen
Na koncu zadnjega stavka prvega odstavka 70. člena se dodajo besede "in brez obrazložitve glasu".
16. člen
Prvi odstavek 73. člena se nadomesti z dvema odstavkoma, ki se glasita:
"Če državni zbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno naslednjih sej.
Predsedujoči, najmanj deset poslancev, poslanska skupina, predlagatelj ali vlada, kadar ni sama predlagateljica zakona, lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno naslednjih sej. O takem predlogu odloči državni zbor po postopku, določenem v novem petem odstavku 64. člena tega poslovnika."
17. člen
V četrtem odstavku 87. člena se beseda "predloži" nadomesti z besedo "predlaga".
18. člen
Tretji odstavek 88. člena se spremeni tako, da se glasi:
"O postopkovnih vprašanjih odloča državni zbor takoj brez razprave in brez obrazložitve glasu. Dokler ni odločeno o postavljenem postopkovnem vprašanju, ni mogoče dajati novih predlogov za odločitev o postopkovnih vprašanjih.".
19. člen
Za prvim stavkom 93. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:
"Ugovor se lahko poda le neposredno po objavi izida glasovanja."
V drugem stavku, ki postane tretji stavek, se za besedama "brez razprave" dodajo besede "in brez obrazložitve glasu".
20. člen
Drugi odstavek 107. člena se črta.
21. člen
Naslov oddelka nad 114. členom in 114. člen se spremenita tako, da se glasita:
3. Generalni sekretar državnega zbora
Generalni sekretar državnega zbora vodi službe državnega zbora, pomaga predsedniku državnega zbora pri pripravi in vodenju sej, skrbi za objavljanje zakonov in drugih aktov državnega zbora in opravlja druge zadeve, določene s predpisi in s tem poslovnikom.
Generalnega sekretarja imenuje državni zbor. Njegova funkcija preneha s konstituiranjem novega državnega zbora, mora pa opravljati svoje naloge do imenovanja novega generalnega sekretarja.
Za svoje delo je generalni sekretar odgovoren državnemu zboru."
22. člen
V drugem stavku drugega odstavka 115. člena se besede "sekretarja državnega zbora" nadomestijo z besedami "generalnega sekretarja državnega zbora", besede "generalnega sekretarja služb državnega zbora" pa se črtajo.
23. člen
V 117. členu se besedilo četrte alinee nadomesti z naslednjim besedilom:
"- predlogi za skrajšani postopek za sprejem zakona,".
24. člen
Prvi odstavek 119. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Poslanci, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, in poslanci, ki so člani iste parlamentarne stranke, imajo pravico ustanoviti le eno poslansko skupino. Poslanec je lahko le član poslanske skupine istoimenske liste, na kateri je bil izvoljen oziroma poslanske skupine parlamentarne stranke, katere član je.".
25. člen
V drugem odstavku 122. člena se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi:
"Nova poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane.".
Sedanji drugi stavek postane tretji stavek.
Prvi stavek tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
"Poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki, ki sama ali skupaj z drugimi političnimi strankami oblikuje poslansko skupino po prvem odstavku 119. člena ali po prejšnjem odstavku, imajo pravico, pod pogoji iz 120. člena, ustanoviti skupino samostojnih poslancev ali pristopiti k taki skupini, če je že ustanovljena."
26. člen
V 126. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"Državni zbor lahko sklene, da mora sestava posameznih delovnih teles odražati razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije.".
27. člen
V 129. členu se besede "samostojne poslanske skupine" nadomestijo z besedami "skupine samostojnih poslancev".
28. člen
V prvem odstavku 132. člena se doda nova prva alinea, ki se glasi:
"- obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter pravice poslancev in funkcionarjev v službah državnega zbora,".
29. člen
V 159. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Če je na nesklepčni seji prisotna najmanj ena tretjina članov, lahko člani soglasno sklenejo, da obravnavajo tudi vprašanja o katerih se odloča, in da se odločitve sprejmejo na korespondenčni seji. Predsednik delovnega telesa mora sklicati redno sejo, če do konca korespondenčne seje najmanj ena tretjina članov delovnega telesa ugovarja korespondenčni seji in zahteva sklic redne seje."
30. člen
V 166. členu se črtajo besede "proračunski memorandum".
31. člen
Črta se 167. člen.
32. člen
Na koncu drugega odstavka 178. člena se doda naslednji stavek: "Poročilo o finančnih posledicah zakona oziroma amandmaja lahko to delovno telo poda neposredno državnemu zboru."
33. člen
V 179. členu se črtata drugi in tretji odstavek.
34. člen
Prvi stavek prvega odstavka 180. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Predlagatelj predloga zakona lahko predlaga umik zakona do konca druge obravnave.".
V drugem odstavku se doda nov stavek, ki se glasi:
"Državni zbor lahko v tem primeru sklene, da matično delovno telo pripravi predlog zakona za nadaljnjo obravnavo ali da se zakonodajni postopek ustavi.".
35. člen
V 181. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
"Ob predložitvi predloga akta, ki ga bo državni zbor obravnaval, določi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve kratico akta v skladu s posebnim predpisom, ki določa način računalniškega označevanja predpisa. Kratica akta se lahko v postopku sprejemanja akta spremeni le, če se spremeni naslov predloga akta ali pa to zahtevajo pravila določanja kratice.
Kratica akta se skupaj s sprejetim aktom objavi v Uradnem listu Republike Slovenije."
36. člen
V drugem stavku petega odstavka 182. člena se besedi "mora upoštevati" nadomestita z besedo "upošteva".
V drugem stavku tretjega odstavka se beseda "poprejšnja" nadomesti z besedo "predhodna".
37. člen
Določba 184. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Matično delovno telo oblikuje predlog odločitve, ki naj jo državni zbor sprejme po končani prvi obravnavi predloga zakona.
Matično delovno telo lahko oblikuje predlog stališč, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo.
K predlogu odločitve in stališč lahko poslanci, predlagatelj predloga zakona in vlada, kadar le-ta ni predlagateljica zakona, vlagajo dopolnjevalne in spreminjevalne predloge do konca splošne razprave. Glede glasovanja o dopolnjevalnih in spreminjevalnih predlogih smiselno veljajo pravila tega poslovnika za glasovanje o amandmajih k predlogu zakona."
38. člen
Besedilo prvega odstavka 185. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Državni zbor po končani prvi obravnavi predloga zakona odloči:
– da se na isti ali na naslednji seji opravi druga obravnava predloga zakona v besedilu, ki je bilo predloženo za prvo obravnavo;
– da predlagatelj zakona ali sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve v določenem roku pripravi besedilo predloga zakona za drugo obravnavo v skladu s stališči državnega zbora, sprejetimi po končani prvi obravnavi;
– da se zakon ne sprejme.".
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"Če državni zbor po končani prvi obravnavi odloči, da se druga obravnava predloga zakona v besedilu, predloženem za prvo obravnavo, opravi na isti seji, določi tudi rok za vlaganje amandmajev, ki ne sme biti krajši od 48 ur. Državni zbor ne more odločiti, da se druga obravnava opravi na isti seji, če temu nasprotuje najmanj tretjina navzočih poslancev.".
39. člen
Prvi odstavek 186. člena se črta.
40. člen
Besedilo 187. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Besedilu predloga zakona, pripravljenemu za drugo obravnavo, mora biti priložena obrazložitev, iz katere je razvidno, pri katerih členih in kako so bila upoštevana stališča državnega zbora.".
41. člen
V 188. členu se besedilo drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:
"Na predlog matičnega delovnega telesa, poslanske skupine ali najmanj desetih poslancev lahko državni zbor sklene, da se v drugi obravnavi opravi splošna razprava o predlogu zakona ali da se o predlogu zakona ponovno opravi prva obravnava.".
42. člen
Besedilo pete alinee prvega odstavka 189. člena se spremeni tako, da se glasi:
"- da se razpravlja in glasuje skupaj o več poglavjih zakonskega predloga ali o zakonskem predlogu v celoti,". Doda se nov tretji dostavek, ki se glasi: "Sklep, da se razpravlja in glasuje o zakonskem predlogu v celoti, ne more biti sprejet, če so bili v roku iz 190. člena predloženi amandmaji k zakonskemu predlogu.".
43. člen
V prvem odstavku 190. člena se za besedami "matično delovno telo" doda vejica in besede "zainteresirano delovno telo".
Doda se nov četrti odstavek 190. člena, ki se glasi:
"Matično delovno telo lahko predlaga amandmaje tudi v poročilu iz 138. člena poslovnika."
44. člen
Prvi stavek 191. člena se dopolni tako, da se za besedami "Najmanj deset poslancev" doda vejica in besede "poslanska skupina ali matično delovno telo".
45. člen
V 193. členu se za besedo "umakne" dodata besedi "ali spremeni".
46. člen
Prvi odstavek 194. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Če v drugi obravnavi ni bil k besedilu zakonskega predloga sprejet noben amandma ali so bili sprejeti le amandmaji, ki so po mnenju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve redakcijske narave, lahko državni zbor že na isti seji preide na tretjo obravnavo predloga zakona. V tem primeru se amandmaji lahko vlagajo do konca obravnave člena, ki se v skladu s prvim odstavkom 196. člena poslovnika lahko spreminja.".
47. člen
V prvem odstavku 203. člena se besedi "hkrati opravi" nadomestita z besedami "po vrsti opravijo".
48. člen
Drugi odstavek 204. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Na seji lahko amandma predloži posamezen poslanec, matično delovno telo, predlagatelj zakona ali vlada, kadar ni sama predlagateljica zakona. Državni zbor lahko zahteva, da se o predloženem amandmaju takoj izreče matično delovno telo, sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, predlagatelj in vlada.".
49. člen
Za 204. členom se dodata nov podnaslov pododdelka in nov člen, ki se glasita:
"ee) Skrajšani postopek za sprejem zakona.
204.a člen
Državni zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja, s katerim soglaša matično delovno telo po poprejšnjem mnenju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, odloči, da bo na isti seji opravil vse tri obravnave predloga zakona po določbah tega poslovnika o hitrem postopku, kadar gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakonov;
– prenehanje veljavnosti posameznih zakonov ali njihovih posameznih določb;
– manj zahtevne uskladitve z drugimi zakoni;
– spremembe in dopolnitve zakonov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča.
V skrajšanem postopku za sprejem zakona se amandmaji lahko vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev predloga zakona.
Odločitev državnega zbora iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih poslancev.
Po končani prvi obravnavi lahko vsak poslanec predlaga, da državni zbor spremeni odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga in tretja obravnava predloga zakona opravita po rednem postopku."
50. člen
Besedilo 210. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Matično delovno telo razpravlja o mnenju sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter o mnenju vlade in predlaga državnemu zboru ali naj predlog za obvezno razlago zakona sprejme ali zavrne. Matično delovno telo lahko poda k besedilu obvezne razlage spreminjevalne in dopolnjevalne predloge.
Na seji državnega zbora lahko pove mnenje o predlogu za obvezno razlago zakona tudi predlagatelj zakona na katerega se nanaša predlog.
O predlogu za obvezno razlago zakona državni zbor razpravlja in sprejme ali zavrne predloge matičnega delovnega telesa.".
51. člen
Besedilo drugega odstavka 212. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Poslanci ne morejo vlagati amandmajev h končnemu besedilu obvezne razlage zakona.".
52. člen
V 213. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Če do začetka obravnave niso predloženi pisni amandmaji k predlogu zakona, lahko državni zbor sklene, da bo glasoval le o zakonskem predlogu v celoti. Taka odločitev ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj tretjina navzočih poslancev."
53. člen
Črta se 214. člen.
54. člen
V 215. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Vlada predloži skupaj s predlogom državnega proračuna tudi proračunski memorandum. Proračunski memorandum je akt vlade, s katerim vlada predstavi državnemu zboru temeljne cilje in naloge ekonomske, socialne in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto. Proračunski memorandum vsebuje tudi globalne cilje politike javnih financ za naslednja leta, kot izhodišče za sestavo predloga državnega proračuna.".
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"Predsednik državnega zbora pošlje predsednikom vseh delovnih teles in vsem poslancem predlog državnega proračuna in proračunski memorandum ter sklic seje, na kateri bo državni zbor opravil splošno razpravo o predlogu državnega proračuna."
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
"Ob predložitvi predloga državnega proračuna predstavita predsednik vlade in minister za finance na seji državnega zbora proračunski memorandum in predlog državnega proračuna. O tej predstavitvi ni razprave.".
55. člen
Doda se nov 216.a člen, ki se glasi:
"216.a člen
Državni zbor opravi splošno razpravo o predlogu državnega proračuna najkasneje v sedmih dneh po preteku roka iz 216. člena.
Državni zbor po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga državnega proračuna v skladu s tem poslovnikom, ali da predlog državnega proračuna ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora vlada pripraviti nov predlog državnega proračuna.".
56. člen
Besedilo 217. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Amandmaji k predlogu državnega proračuna se lahko vlagajo v roku 15 dni po opravljeni splošni razpravi. Amandma mora biti vložen na način in pod pogoji iz 190. člena poslovnika.
Vsak predlagatelj amandmaja mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.".
57. člen
V prvem odstavku 219. člena se za besedo "opredelitve" doda besedilo "ter zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna za tekoče leto".
58. člen
Besedilo 220. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Pred pričetkom razprave, v kateri državni zbor razpravlja o posameznih delih predloga državnega proračuna, lahko najprej predstavnik vlade dodatno obrazloži predlog državnega proračuna. Za njim poda poročilo poročevalec matičnega delovnega telesa.".
59. člen
V 225. členu se v drugem odstavku doda nov stavek, ki se glasi:
"Predlagatelj amandmaja k rebalansu državnega proračuna, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.".
V tretjem odstavku se beseda "Rebalans" nadomesti z besedama "Predlog rebalansa".
60. člen
V prvem odstavku 229. člena se besedi "opravi hkrati" nadomestita z besedami "po vrsti opravijo".
61. člen
Besedilo 230. do 238. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
"230. člen
Predlog, da naj državni zbor na svojo pobudo razpiše zakonodajni referendum ali posvetovalni referendum, lahko da vsak poslanec. Pisni predlog, ki mora biti obrazložen, pošlje predsedniku državnega zbora.
O predlogu podata mnenje matično delovno telo in sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve.
231. člen
Zahteva za razpis zakonodajnega referenduma in zahteva za razpis referenduma o spremembi ustave se vloži pisno in mora biti obrazložena. Zahteva se pošlje predsedniku državnega zbora.
Pred razpisom referenduma poda sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve mnenje o tem, ali zahteva za razpis referenduma izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje.
232. člen
Predsednik državnega zbora uvrsti predlog iz 230. člena in zahtevo iz prejšnjega člena na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora.".
62. člen
Besedilo 250. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Državni zbor odloča o tem, ali dovoli, da se sodnik, ki je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije pripre ali da se zoper njega začne kazenski postopek na zahtevo pristojnega organa. O dovoljenju, da se sodnik pripre, odloči državni zbor, ko pridobi mnenje sodnega sveta.".
63. člen
V 275. členu se v oklepaju številka "261." Nadomesti s številko "260.".
64. člen
280. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Če je bila vladi izglasovana nezaupnica, lahko predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev najkasneje v 7 dneh predložijo kandidature za novega predsednika vlade. Glede postopka pri izvolitvi novega predsednika vlade veljajo določbe od 258. do 261. člena tega poslovnika, s tem da je treba v tem primeru, če kandidat pri prvem glasovanju ni izvoljen (259. člen), predložiti nove kandidature, najkasneje v treh dneh po dnevu seje, na kateri je bilo opravljeno prvo glasovanje.".
65. člen
Prvi stavek 289. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Po končani razpravi o interpelaciji o delu ministra lahko najmanj deset poslancev zahteva, da se glasuje o nezaupnici ministru, zoper katerega je bila vložena interpelacija.".
66. člen
Tretji odstavek 308. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Če je predložen predlog obtožbe zoper predsednika vlade, mora na zahtevo državnega zbora izreči svoje mnenje o predlogu obtožbe tudi predsednik republike, o predlogu obtožbe zoper ministre pa predsednik vlade."
67. člen
V drugem odstavku 309. člena poslovnika se beseda "obtožbo" nadomesti z besedama "predlog obtožbe".
68. člen
Prvi odstavek 317. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Osebe, ki niso vabljene na sejo, so lahko navzoče na seji v skladu s pravili o notranjem redu, ki jih določi generalni sekretar v soglasju s kolegijem predsednika državnega zbora.".
V drugem odstavku se doda nov stavek, ki se glasi:
"Sklep o tem sprejme državni zbor na zaprti seji."
69. člen
Drugi odstavek 318. člena se črta.
70. člen
V prvem odstavku 320. člena se besedilo "Služba državnega zbora za informacije" nadomesti z besedilom "Služba državnega zbora za informiranje".
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"Pogoji, v katerih bodo delali predstavniki javnih občil v državnem zboru, se določijo s pravili, ki jih sprejme generalni sekretar v soglasju s kolegijem predsednika državnega zbora."
71. člen
Besedilo 333. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih opravil ter tehničnih nalog, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delo državnega zbora, ima državni zbor službe, ki jih vodi generalni sekretar državnega zbora.
Za pravno obdelavo predlogov zakonov in drugih predpisov ter za dajanje mnenj o njihovi skladnosti z ustavo in s pravnim sistemom ima državni zbor sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ki ga vodi sekretar.
Sekretarja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve imenuje državni zbor. Njegova funkcija preneha s konstituiranjem novega državnega zbora, mora pa opravljati svoje naloge do imenovanja novega sekretarja.
Organizacijo in delo služb državnega zbora ureja odlok državnega zbora.".
72. člen
V drugem odstavku 334. člena se doda nov stavek, ki se glasi:
"Komisija sprejme razlago z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov."
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"Vsak poslanec lahko predlaga, da državni zbor sprejme obvezno razlago poslovnika po postopku, ki je s tem poslovnikom določen za obvezno razlago zakona."
73. člen
V 335. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Šteje se, da je ustavljen postopek o aktih iz prejšnjega odstavka, glede katerih državni zbor do uveljavitve sprememb poslovnika ni odločil, da ostanejo v postopku.".
74. člen
(Prehodna in končna določba)
Spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določbe 114. in 333. člena začnejo veljati z dnem uveljavitve ustreznih sprememb in dopolnitev odloka o organizaciji služb državnega zbora, ki se opravijo najkasneje do konca mandata tega državnega zbora.
Poslanske skupine, ki so bile ustanovljene v skladu s poslovnikom državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93) do dneva objave sprememb in dopolnitev poslovnika, lahko nadaljujejo s svojim delom do konca mandata, tega sklica državnega zbora.
Št. 020-02/92-25/73
Ljubljana, dne 20. decembra 1994.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l.r.
