Na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), prvega odstavka 52. člena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 34/90-pb) ter 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije

Pravne osebe, podjetniki posamezniki oziroma zasebniki, ki opravljajo dejavnost in ki so vpisani v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije, ter kmetje, lahko uvažajo opremo brez plačila carine, pod pogojem, da se uvožena oprema ne proizvaja v Sloveniji – na podlagi potrdila Gospodarske zbornice Slovenije.
Za opremo po prvem odstavku tega člena se štejejo stroji, aparati, naprave, prevozna in prenosna sredstva, instrumenti in drugo blago, ki se po knjigovodskih standardih šteje za opremo uporabnika za opravljanje dejavnosti, razen opreme iz naslednjih tarifnih številk oziroma tarifnih oznak carinske tarife: 8701.20, 87.02, 87.03, 8704.10, 8704.21, 8704.22, 8704.23, 8704.31, 8704.32, 8705.10 in 8716.31 ter poglavja 94 carinske tarife (razen 94.02 in laboratorijsko pohištvo iz tarifne oznake 9403.80 in 94.03.90) ter 95.04.
Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja carinska stopnja »prosto« pod pogoji iz prvega odstavka tega člena tudi pri uvozu vozil, ki se razvrščajo v eno od naslednjih tarifnih oznak carinske tarife 8701.20 (vozila z močjo nad 243kW), 8704.214, 8704.215, 8704.22 (vozila z močjo nad 243 kW) ter tarifne številke 87.06 in imajo vgrajen ekološko sprejemljiv pogonski motor po standardu EURO-1 in vgrajeno protihrupno zaščito ter to dokažejo z ustreznimi listinami, ki jih predpiše minister za znanost in tehnologijo.
Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja carinska stopnja »prosto« pod pogoji iz prvega odstavka tega člena tudi pri uvozu vozil, ki se razvrščajo v tarifno številko 87.02 carinske tarife pod pogojem, da uvoz odobri posebna komisija proizvajalcev blaga iz te tarifne številke v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.
Za opremo po drugem odstavku tega člena se štejejo tudi stroji, aparati, naprave, prevozna in prenosna sredstva, instrumenti ipd., razen tarifnih številk oziroma tarifnih oznak carinske tarife iz drugega odstavka tega člena, ki se uvažajo:
– v okviru pogodb o dolgoročnih proizvodnih kooperacijah s tujino ali
– z namenom nadaljnje prodaje znanemu kupcu, ki bo uporabljal uvoženo opremo v proizvodnji blaga oziroma pri opravljanju storitev ali
– z namenom nadaljnje prodaje neznanemu kupcu, pri čemer se oprema ne more uporabljati za druge namene, razen za proizvodnjo blaga oziroma pri opravljanju storitev.

Osebe iz prvega odstavka 1. člena te uredbe lahko uvažajo nadomestne dele za vzdrževanje uvožene opreme oziroma delov uvožene opreme po 80% nižji carinski stopnji kot je predpisana.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi v primerih, ko se uvožena oprema, ki je bila začasno izvožena v popravilo, vrača iz začasnega izvoza v popravilo.
Uvozniki, ki imajo organizirano oskrbo servisov za njihov prodajni program, lahko uvažajo nadomestne dele za vzdrževanje uvožene opreme zaradi nadaljnje prodaje po 80% nižji carinski stopnji kot je predpisana, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. če se uvažajo proizvodi, ki so razpoznavni kot nadomestni deli za opremo iz uvoznikovega prodajnega programa in ne morejo biti uporabljeni v druge namene,
2. če uvoznik zagotovi evidenco prodaje nadomestnih delov končnim uporabnikom opreme in delov in
3. če so nadomestni deli po tem odstavku proizvodi, ki so zajeti v katalogu delov opreme, ki je sestavni del uvoznikovega prodajnega programa.

Določbe 1. člena te uredbe se nanašajo tudi na začasno uvoženo opremo.

Pravne osebe, podjetniki posamezniki oziroma zasebniki in kmetje lahko uvažajo mineralna gnojila, sredstva za varstvo rastlin, krmila ter semena, navedena v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe in ki se uporabijo v kmetijski proizvodnji po 80% nižji carinski stopnji kot je predpisana.
Pravne osebe in podjetniki posamezniki oziroma zasebniki in kmetje lahko uvažajo surovine in reprodukcijski material, ki se uporabljajo v proizvodnji sredstev za varstvo rastlin, mineralnih gnojil ter krmil, razen pšenice, koruze in ječmena, po 80% nižji carinski stopnji kot je predpisana.
Določilo četrtega odstavka 1. člena, ki se nanaša na uvoz blaga za nadaljnjo prodajo, se smiselno uporablja tudi pri uvozu blaga iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Pravne osebe in podjetniki posamezniki oziroma zasebniki lahko uvažajo surovine in reprodukcijski material brez plačila carine pod naslednjimi pogoji:
1. da se uvoženo blago v celoti uporabi v proizvodnji blaga za izvoz in da se najpozneje v enem letu od dneva, ko je šlo čez carinsko črto, izvozi v tujino.
Za uvoz blaga, ki bo uporabljeno pri izdelavi opreme, pri kateri je proizvodni proces daljši od enega leta, rok izvoza ne glede na prvi odstavek te točke ne sme biti daljši od treh koledarskih let od dneva, ko je šlo blago (prva pošiljka) čez carinsko črto;
2. da je vrednost izvoženega blaga najmanj za 30% večja od vrednosti uvoženega blaga.
Za uveljavljanje ugodnosti iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določila 53. člena carinskega zakona in na njegovi podlagi izdanega navodila.

Pravne osebe, podjetniki posamezniki oziroma zasebniki in kmetje lahko uvažajo surovine in reprodukcijski material, ki se ne proizvaja v Sloveniji po 70% nižji carinski stopnji kot je predpisana.
Nižja carinska stopnja po prvem odstavku tega člena, se uporablja tudi pri obračunu carine pri vrnitvi surovin, reprodukcijskega materiala, storitev ali gotovih proizvodov, ki so bili začasno izvoženi na predelavo, dodelavo ali obdelavo.
Potrdilo, da se blago oziroma storitve iz prvega odstavka tega člena ne proizvaja oziroma ne opravljajo v Sloveniji, izda Gospodarska zbornica Slovenije.
Za surovine in reprodukcijski material po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi surovine in reprodukcijski material, ki se uvaža za nadaljnjo prodajo in se lahko uporablja izključno za proizvodnjo blaga oziroma za opravljanje storitev. Izjava bodočega končnega uporabnika, da bodo surovine in reprodukcijski material uporabljeni izključno za proizvodnjo blaga ali za opravljanje storitev, mora biti priložena uvozni carinski deklaraciji. Obrazec izjave je v prilogi 2 te uredbe in je njen sestavni del.

Pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so pogodbeni predstavniki proizvajalca posamezne blagovne znamke avtomobilov, lahko ob izpolnjevanju pogojev, določenih v tej uredbi, uvažajo po carinski stopnji, znižani za 40%, blago iz naslednjih tarifnih številk carinske tarife:

+----------------+-----------------------------------------+
|Tarifna Številka|Poimenovanje blaga                       |
+----------------+-----------------------------------------+
|01 do 87.16     |Cestna vozila ter njihovi deli in pribor |
|                |razen tarifnih številk 87.1087.12, 87.13,|
|                |87.15 ter delov in pribora iz tarifne    |
|                |številke 87.12 in 87.13                  |
+----------------+-----------------------------------------+

Znižanje carinske stopnje se uporablja pri uvozu novega blaga, navedenega v prejšnjem odstavku, do višine vrednosti blaga slovenskega porekla, izvoženega tujemu podjetju – proizvajalcu posamezne blagovne znamke avtomobila.
Za tuje podjetje – proizvajalca posamezne blagovne znamke avtomobilov iz prvega odstavka tega člena se šteje podjetje – proizvajalec avtomobilov, kateremu se izvaža blago, ne glede na to, ali se izvaža direktno proizvajalcu, njegovemu kooperantu, njegovemu pooblaščenemu zastopniku oziroma koncesionarju. Potrdilo o poslovni povezavi izda podjetje – proizvajalec posamezne blagovne znamke avtomobilov.
Za blago slovenskega porekla se šteje blago, ki ustreza kriterijem, določenim z odredbo o izdajanju potrdil in overjanju listin, ki se pošiljajo z blagom pri izvozu ali uvozu (Uradni list RS, št. 18/93).
Seznam blaga za izvoz tujim podjetjem, proizvajalcem posamezne blagovne znamke avtomobilov je v prilogi 3 te uredbe in je njen sestavni del. Minister za ekonomske odnose in razvoj lahko izda predpis o spremembi in dopolnitvi priloge iz tega odstavka.
Carinska uprava Republike Slovenije vodi evidenco o realiziranem izvozu blaga po tujih blagovnih znamkah in o uvozu vozil, njihovih delov in pribora iz prvega odstavka tega člena po znižani carinski stopnji.
Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj predpiše navodilo za uveljavljanje pravic po tem členu.
Za uveljavljanje pravic iz tega člena se upošteva izvoz, opravljen v letu 1994, če pravica do uvoza po znižani carinski stopnji ni bila izkoriščena v letu 1994.

Ne glede na določilo 1. člena te uredbe lahko pravne osebe in podjetniki posamezniki uvažajo blago, ki se ne proizvaja v Sloveniji, brez plačila carine, če se le-to uvaža zaradi izvajanja del oziroma dobave blaga v skladu z mednarodnim razpisom in če je s kreditno pogodbo z mednarodno finančno organizacijo dogovorjeno, da se iz odobrenega kredita ne smejo kriti stroški plačila uvoznih dajatev.
Oseba iz prejšnjega odstavka mora carinskemu organu zaradi oprostitve plačila carine poleg ostale carinske dokumentacije predložiti še:
1. potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije, da se blago ne proizvaja v Sloveniji ter
2. potrdilo Ministrstva za gospodarske dejavnosti.
Potrdilo Ministrstva za gospodarske dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
1. točno firmo in sedež oziroma ime in priimek ter naslov osebe iz prvega odstavka tega člena;
2. podatke o tem, ali gre za izvajalca del ali za podizvajalca, z navedbo številke pogodbe z investitorjem oziroma njegovega soglasja k pogodbi med izvajalcem in podizvajalcem oziroma za dobavitelja blaga;
3. točno firmo in sedež uvoznika;
4. navedbo mednarodnega razpisa in del, ki jih izvaja oseba iz prvega odstavka tega člena;
5. specifikacijo blaga, ki se uvaža (navedba tarifnih številk, naziva blaga, ki se uvaža, količine in vrednosti);
6. navedbo, ali bo blago uvoženo naenkrat ali postopoma v več pošiljkah.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti vsake tri mesece obvešča Ministrstvo za finance o izdanih potrdilih.
Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo voditi evidenco o uporabi blaga pri izvajanju del iz mednarodnega razpisa in carinskim organom na njihovo zahtevo omogočiti pregled blaga, uvoženega v skladu s to uredbo, in vpogled v dokumentacijo o uporabi tega blaga.

Ne glede na določilo 8. člena te uredbe mora oseba iz prvega odstavka 8. člena te uredbe plačati carino po stopnji, predpisani z zakonom o carinski tarifi, če:
1. umakne blago z gradbišča oziroma kraja izvajanja del;
2. odtuji, da v uporabo drugemu ali kako drugače uporabi blago za druge namene, kot pa je bil dovoljen uvoz brez plačila carine, preden je obračunana carina, razen če to blago proda, da v uporabo ali drugačno razpolaganje drugi osebi iz prvega odstavka 8. člena;
3. ne omogoči carinskim organom pregled blaga ali vpogleda v listine o uporabi blaga.
Carina iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se obračuna od carinske osnove, ugotovljene ob carinjenju, po stopnjah iz carinske tarife, in zamudne obresti, računajoč od dneva carinjenja do izdaje odločbe o poznejšem plačilu carine.
Carina iz 1. točke prvega odstavka tega člena se obračuna od carinske osnove, ugotovljene na dan naknadnega obračuna carine po stopnjah, ki so veljale na dan, ko je bila vložena uvozna carinska deklaracija.
Obveznost plačila carine iz tretjega odstavka tega člena preneha pet let po vložitvi uvozne carinske deklaracije.

Ta uredba začne veljati 1. januarja 1995.