Na podlagi 31., 32., 34. člena in drugega odstavka 20. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Banke in hranilnice (v nadaljnjem besedilu: banke) morajo imeti obvezne rezerve pri Banki Slovenije v obliki in v višini, kot je določeno s tem sklepom.
Ta sklep določa tudi način uporabe obveznih rezerv.
2. Banke izračunajo obvezne rezerve:
1) v višini 12,0% od vpoglednih vlog in vezanih vlog do 30 dni
2) v višini 6,0% od vlog, vezanih od 31 dni do 90 dni
3) v višini 2,0% od vlog, vezanih od 91 dni do 180 dni
4) v višini 1,0% od vlog, vezanih od 181 dni do enega leta
Kot vloge, od katerih banke izračunajo obvezno rezervo, se štejejo vse vpogledne vloge, vezane vloge, vključno vloge na odpoklic in z odpovednim rokom, sredstva pridobljena z izdajo vrednostnih papirjev, prejeta posojila od pravnih oseb, razen od bank in hranilnic, prejeta posojila od prebivalcev in druga sredstva.
3. Obvezne rezerve po tem sklepu izračunajo banke za tekoči mesec iz povprečnih dnevnih knjigovodskih stanj vlog iz 2. točke tega sklepa v obdobju do 22. dne v prejšnjem mesecu do 21. dne v tekočem mesecu z uporabo predpisanih odstotkov.
4. Obvezne rezerve iz 3. točke tega sklepa izpolnijo banke v tekočem mesecu tako, da imajo v povprečju znesek obvezne rezerve na posebnem računu, na žiro računu, in v blagajni banke v obdobju od prvega do zadnjega dne v tekočem mesecu, najmanj v znesku izračunane obvezne rezerve, za obdobje od 22. dne v prejšnjem mesecu do 21. dne v tekočem mesecu.
V izpolnitev obvezne rezerve se lahko vštevajo tudi blagajniški zapisi Banke Slovenije v tolarjih, vpisani po posebni ponudbi, in to v odstotku, ki ga s sklepom določi guverner Banke Slovenije, bankam pa se sporoči s posebno ponudbo.
Povprečje izpolnitve obvezne rezerve iz prvega odstavka te točke se računa za obdobje od prvega do zadnjega dne v mesecu tako, da se seštejejo dnevna stanja obvezne rezerve na posebnem računu, sredstev na žiro računu in v blagajni banke ter sredstva določenih vpisanih blagajniških zapisov Banke Slovenije v tolarjih, za vsak dan v tem obdobju, dobljeni seštevek pa se deli s številom dni v tem obdobju.
5. Za izračun in izpolnitev obvezne rezerve se upoštevajo vsi dnevi v mesecu.
6. Banke, pri katerih izračunana efektivna pasivna obrestna mera za prejeta sredstva v domači valuti za preteklo četrtletje za določen odstotek presega povprečno izračunano obrestno mero za vse banke, morajo obvezno imeti določen del obvezne rezerve na posebnem računu obvezne rezerve bank pri pooblaščeni organizaciji za plačilni promet.
Hranilnice, pri katerih izračunana efektivna pasivna obrestna mera za prejeta sredstva v domači valuti za preteklo četrtletje za določen odstotek presega povprečno izračunano obrestno mero za vse hranilnice, morajo obvezno imeti določen del obvezne rezerve na posebnem računu obvezne rezerve hranilnic pri pooblaščeni organizaciji za plačilni promet.
7. Posamezna banka oziroma hranilnica mora imeti v tekočem mesecu od prvega do zadnjega dne dnevno na posebnem računu obvezne rezerve izločene naslednje odstotke obvezne rezerve, izračunane iz obveznosti za pretekli mesec:
– 50%, če preseganje znaša od 0,1% do 5,0%,
– 60%, če preseganje znaša od 5,1% do 10,0%,
– 70%, če preseganje znaša od 10,1% do 15,0%,
– 80%, če preseganje znaša od 15,1% do 20,0%,
– 90%, če preseganje znaša od 20,1% do 25,0%,
– 100%, če preseganje znaša od 25,1% izračunane povprečne efektivne pasivne obrestne mere bank oziroma hranilnic.
Pri uvrstitvi banke oziroma hranilnice v posamezno skupino preseganja povprečne efektivne pasivne obrestne mere, izračunane iz revalorizacijskih in obrestnih odhodkov in povprečnega stanja sredstev, se upošteva najvišje odstopanje pasivne obrestne mere po skupinah prejetih sredstev v domači valuti in sicer za:
– vloge na vpogled,
– kratkoročne vloge in posojila do 30 dni,
– kratkoročne vloge in posojila nad 31 dni,
– kratkoročne vrednostne papirje
Obrestne mere za prejeta sredstva od bank in hranilnic se ne upoštevajo.
8. Obvezne rezerve na posebnem računu lahko banke uporabljajo za zagotavljanje svoje dnevne likvidnosti. Banke uporabljajo obvezno rezervo za zagotavljanje svoje dnevne likvidnosti s prenosom teh sredstev na svoj žiro račun.
Če sredstva na žiro računu banke oziroma hranilnice po končani dnevni obdelavi prometa njenih deponentov ne zadoščajo za kritje vseh obremenitev, Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje zaključi dnevno obdelavo za banko oziroma hranilnico tako, da uporabi sredstva z računa obvezne rezerve.
9. Banke, ki nimajo s tem sklepom predpisane obvezne rezerve dnevno na posebnem računu, morajo za premalo izločeno obvezno rezervo za vsak dan plačati nadomestilo, skladno s sklepom o aktivnih in pasivnih obrestnih merah Banke Slovenije, v višini zakonsko določenih zamudnih obresti.
10. Poročilo o izračunani obvezni rezervi, poročilo o izpolnitvi obvezne rezerve in poročilo o obvezni rezervi na posebnem računu sestavijo banke na obrazcu, ki ga predpiše Banka Slovenije.
Poročila iz prvega odstavka te točke predložijo banke na predpisanem obrazcu Banki Slovenije najkasneje tretji delovni dan v naslednjem mesecu.
11. Za hranilnice po tem sklepu štejejo hranilnice in hranilno kreditne službe iz 63. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I, 38/92 in 46/93)
12. Z začetkom uporabe tega sklepa preneha veljati sklep o obračunavanju, izločanju in uporabi obvezne rezerve bank (Uradni list RS, št. 13/92, 36/92, 42/92, 14/93, 38/94, 70/94 in 74/94).
13. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 4. 1995.