Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 1994.

Ta zakon ureja varstvo rastlin, rastlinskih pridelkov in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi in neparazitskimi dejavniki na način, s katerim se preprečijo škodljive posledice uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter drugih ukrepov varstva rastlin na zdravje ljudi in živali ter na okolje; javno službo za varstvo rastlin; zdravstveno kontrolo rastlin na tržišču; trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi; ravnanje z ostanki fitofarmacevtskih sredstev ter njihovo embalažo; tehnične zahteve glede naprav in njihovih elementov za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev; dolžnosti imetnikov rastlin; odškodnine imetnikom rastlin za uničene rastline; pristojbine za zdravstvene preglede rastlin; stroške za strokovna opravila po tem zakonu; pooblastila organov, ki so odgovorni za uresničevanje tega zakona in nadzor nad njegovim izvajanjem.

Zdravstveno varstvo rastlin je pravica in dolžnost imetnikov, ki so pravne in fizične osebe: lastniki oziroma posestniki rastlin, posestniki zemljišč (lastniki oziroma obdelovalci zemljišč), posestniki prostorov za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, posestniki naprav za tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu: naprave), posestniki naprav za predelavo rastlin in sredstev za prevoz rastlin, javne službe za varstvo rastlin, pooblaščenih laboratorijev, Republike Slovenije in njenih organov.
Imetniki morajo izvajati ukrepe za preprečevanje oziroma zatiranje pojava škodljivih organizmov na objektih in zemljiščih, ki jih imajo v lasti oziroma jih obdelujejo ali uporabljajo, sodelovati pri izvajanju ukrepov za varstvo rastlin, ki jih določi pristojni organ Republike Slovenije, javna služba za varstvo rastlin oziroma pooblaščeni laboratorij, in pravilno uporabljati fitofarmacevtska sredstva.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Integrirano varstvo rastlin je izvajanje vseh znanih ukrepov in postopkov s področja biologije, biotehnologije, žlahtnenja in pridelovanja rastlin, ki omogočajo minimalno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer so škode, ki jih povzročajo škodljivi organizmi, na ekonomsko sprejemljivem nivoju.
2. Rastline so:
a) žive rastline;
b) seme, sadilni material in deli rastlin, namenjeni razmnoževanju;
c) rastlinski pridelki in proizvodi, če niso predelani ali termično obdelani;
d) drugi proizvodi in predmeti, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi (npr. zemlja, organska gnojila).
3. Škodljivi organizmi so: živali, rastline, glive in mikroorganizmi v vseh razvojnih stadijih, ki lahko povzročajo škodo gojeni rastlini. Mikroorganizmi so: virusi, viroidi, spiroplazme, riketcije, mikoplazme in bakterije.
Škodljivi organizmi so:
a) karantenski škodljivi organizmi so organizmi, ki pomenijo posebno nevarnost za rastline, ki jih napadejo, in ki terjajo posebne ukrepe za zatiranje ali izkoreninjenje, da se ne bi prenesli ali širili.
Karantenski škodljivi organizmi se uvrščajo v sezname, in sicer:
- v seznam A1, se uvrščajo organizmi, ki niso ugotovljeni na območju Republike Slovenije,
- v seznam A2 se uvrščajo organizmi, ki so ugotovljeni na območju Republike Slovenije;
b) gospodarsko škodljivi organizmi so organizmi, ki na območju Republike Slovenije povzročajo večjo škodo in jih je mogoče uspešno zatirati s splošnimi oziroma posebnimi ukrepi.
4. Fitofarmacevtska sredstva so vsa sredstva, ki se uporabljajo:
a) za varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in neparazitskimi dejavniki;
b) za varstvo rastlinskih pridelkov in proizvodov pred škodljivimi organizmi;
c) za odvračanje škodljivih organizmov;
d) za regulacijo rasti gojenih rastlin;
e) za preprečevanje kaljenja rastlinskih pridelkov;
f) kot dodatki sredstvom, navedenim v podtočkah a do e te točke za povečanje njihove učinkovitosti ali spremembo njihovih lastnosti;
g) za neselektivno uničevanje rastlin;
h) za povečanje odpornosti gojenih rastlin proti škodljivim organizmom, pri čemer ne ogrožajo okolja ter zdravja ljudi in živali;
i) sredstva za privabljanje in spremljanje navzočnosti in številčnosti škodljivih organizmov.
5. Feromoni so kemične snovi, ki jih izločajo žuželke oziroma so pridobljeni sintetično in jih zaznavajo drugi osebki iste vrste, pri katerih izzovejo specifično reakcijo (npr. določeno obnašanje ali razvojni proces).
6. Naprave za tretiranje fitofarmacevtskih sredstev na biotični cilj so stroji in naprave vključno z njihovimi vitalnimi elementi, ki vplivajo na natančnost nanašanja (šobe, manometri, regulatorji itd., ne pa standardni strojni elementi kot so tesnila, matice, vijaki, zobniki). Med naprave se ne štejejo majhni agregati na ročni pogon.
7. Karenca je čas, ki mora preteči od zadnjega tretiranja s fitofarmacevtskim sredstvom do spravila ali žetve tretiranih rastlin. Pri uporabi fitofarmacevtskega sredstva za razkuževanje kot sta dezinfekcija oziroma dezinsekcija je karenca čas, ki mora preteči od uporabe sredstva do dajanja tretiranih rastlin v promet.
8. Delovna karenca je čas po uporabi določenega fitofarmacevtskega sredstva, v katerem nista dovoljena dostop in delo na tretirani površini, tretiranem polju oziroma v zaprtem prostoru.
9. Tretiranje je nanos ali vnos fitofarmacevtskega sredstva na rastlino, v tla ali prostore za skladiščenje, predelavo ipd.
10. Neparazitski dejavniki so okoliščine, ugodne za razvoj škodljivih organizmov, na katere je mogoče vplivati (pomanjkanje hranil, nepravilni odmerki fitofarmacevtskih sredstev, vnos drugih kemičnih snovi v rastline ter neugodni življenjski pogoji za rastline). Neparazitski dejavniki pa niso: emisije iz okolja in gnojila.
11. Karantenski nadzor je opazovanje in pregledovanje zdravstvenega stanja sadilnega materiala večletnih rastlin iz uvoza, s katerimi se lahko prenašajo rastlinski škodljivi organizmi, katerih navzočnosti ni mogoče ugotoviti ob uvozu (skrite okužbe), na določenem delu zemljišča v predpisanem časovnem obdobju, zaradi ugotavljanja in preprečevanja širjenja škodljivih organizmov z okuženim materialom.
12. Fitosanitarni pregled je zdravstveni pregled pošiljk rastlin, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, katerega opravljajo fitosanitarni inšpektorji.
13. Pooblaščeni laboratoriji so pri organu, pristojnem za akreditacijo, akreditirani ter od ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), imenovani laboratoriji za opravljanje določenih strokovnih del po tem zakonu.

Republika Slovenija organizira službo za varstvo rastlin kot obvezno republiško javno službo v javnih zavodih, kmetijski svetovalni službi in javni gozdarski službi. Naloge javne službe za varstvo rastlin so:
- napovedovanje pojava škodljivih organizmov na podlagi ustreznih meteoroloških, bioloških in drugih podatkov;
- diagnosticiranje škodljivih organizmov;
- spremljanje zdravstvenega stanja rastlin, karantenski nadzor in vodenje evidenc o tem;
- določanje optimalnih rokov za zatiranje škodljivih organizmov;
- dajanje strokovne pomoči imetnikom pri izvajanju ukrepov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje škodljivih organizmov;
- dajanje strokovnih nasvetov imetnikom za strokovno pravilno rabo fitofarmacevtskih sredstev in uporabo tehnično brezhibnih naprav;
- raziskovalna dejavnost s področja varstva rastlin in fitofarmacevtskih sredstev;
- biološka preučevanja fitofarmacevtskih sredstev in biološka prva preučevanja vzorcev fitofarmacevtskih sredstev;
- najmanj enkrat letno poročanje ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvu) o gibanju škodljivih organizmov;
- vodi postopek za registracijo fitofarmacevtskih sredstev do izdaje odločbe;
- opravlja druge naloge.
Služba za varstvo rastlin sodeluje z meteorološko in drugimi službami, ki spremljajo stanje na področjih, povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.
Meteorološka služba daje službi za varstvo rastlin na razpolago vse meteorološke podatke, potrebne za opravljanje nalog te službe.
Sredstva za delovanje službe za varstvo rastlin se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

Imetniki morajo pregledovati zemljišča, katerih lastniki so oziroma jih obdelujejo, prostore, v katerih so uskladiščene rastline, naprave za predelavo rastlin in sredstva za prevoz rastlin. O sumljivih znakih, ki kažejo na pojav karantenskih ali gospodarsko škodljivih organizmov in o sprejetih ukrepih morajo takoj obvestiti najbližji javni zavod, ki ima službo za varstvo rastlin.
Služba za varstvo rastlin mora o pojavu in širjenju ali o nevarnosti nadaljnjega širjenja škodljivih organizmov, za katere izve pri svojem delu, takoj obvestiti ministrstvo in dati imetnikom potrebno strokovno pomoč pri zatiranju karantenskih škodljivih organizmov.
S strokovno pomočjo po drugem odstavku tega člena so mišljeni zlasti ugotavljanje vrste škodljivih organizmov, izbira fitofarmacevtskega sredstva ter način njegove uporabe.
Če imetnik rastlin ne izvede potrebnih ukrepov, se odredi njihova izvedba na njegove stroške.

Posevki za pridelovanje semena, objekti za pridelovanje gozdnega semena in objekti za pridelovanje sadilnega materiala večletnih rastlin, enoletnic in okrasnih rastlin, morajo biti med rastno dobo obvezno zdravstveno pregledani v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Seme in sadilni material, ki izvirata iz kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in iz objektov za pridelovanje sadilnega materiala večletnih rastlin (drevesnice, matični nasadi, zarodišča, trsnice) oziroma od enoletnih ali okrasnih rastlin, ki nista bila zdravstveno pregledana, se ne smeta dajati na tržišče.
Za pridelovanje semena in sadik rastlin, ki so nacionalnega pomena, morajo fizične in pravne osebe, ki pridelujejo seme oziroma sadike, kakor tudi tisti, ki pridelujejo te rastline za potrošnjo, zagotoviti razmere, ki omogočajo pridelavo zdravega semena oziroma sadik, in pri tem upoštevati navodila službe za varstvo rastlin.
Na območju, kjer se prideluje seme oziroma sadike nacionalno pomembnih rastlin, je prepovedano saditi seme oziroma sadike, ki je okuženo nad dovoljenim odstotkom z določenim gospodarsko škodljivim organizmom.

Obvezni zdravstveni pregled posevkov in objektov iz prvega odstavka 6. člena tega zakona ter pridelave brezvirusnega semenskega in sadilnega materiala opravlja služba za varstvo rastlin.
Če se pri obveznem zdravstvenem pregledu med vegetacijsko dobo ugotovita na posevku ali objektu iz prvega odstavka 6. člena tega zakona karantenski oziroma določeni gospodarsko škodljivi organizem, fitosanitarni inšpektor odredi ukrepe za njegovo zatiranje in izkoreninjenje.
O zdravstvenem stanju posevkov in objektov iz prvega odstavka 6. člena tega zakona izda služba za varstvo rastlin potrdilo o zdravstvenem stanju posevka oziroma objekta in o tem obvesti ministrstvo.

Za pridelovanje rastlin se ne sme uporabljati seme oziroma sadilni material, ki je okuženo s karantenskim škodljivim organizmom. Seme oziroma sadilni material se ne sme uporabljati tudi, če je okuženo z določenim gospodarsko škodljivim organizmom nad predpisanim odstotkom. Trgovanje s semenom oziroma sadilnim materialom iz tega odstavka je prepovedano.
Semena določenih rastlinskih vrst morajo biti pred dajanjem na tržišče ali pred uporabo za lastno pridelavo razkužena z dezinfekcijo oziroma dezinsekcijo, da se prepreči prenos škodljivih organizmov.
Na deklaraciji vsakega pakiranja semena, ki je bilo tretirano s fitofarmacevtskim sredstvom, morajo biti navedeni podatki o fitofarmacevtskem sredstvu, s katerim je bil postopek opravljen, ter klavzula: "Seme je strupeno in se ne sme uporabljati za prehrano ljudi oziroma živali."

Skladišča in drugi prostori za skladiščenje rastlin predpisane zmogljivosti morajo imeti naprave za dezinsekcijo oziroma morajo izpolnjevati druge pogoje, ki so predpisani za preprečevanje pojava in za zatiranje škodljivih organizmov, oziroma morajo imeti sklenjeno pogodbo za to dejavnost s pooblaščenim laboratorijem.

V prostorih za skladiščenje, trgovanje, predelavo in hrambo rastlin ter v sredstvih za prevoz rastlin, v katerih so bili ugotovljeni škodljivi organizmi, se morajo opraviti ustrezni ukrepi, da se prepreči širjenje škodljivih organizmov.
V prostore in sredstva iz prvega odstavka tega člena, v katerih je bil ugotovljen pojav karantenskih škodljivih organizmov, je prepovedano dajati ali iz njih jemati rastline in druge predmete (naprave, stroje, ipd.), s katerimi se lahko prenese škodljivi organizem, dokler se škodljivi organizem ne zatre oziroma ne izkorenini.
Dezinfekcijo in dezinsekcijo rastlin ter deratizacijo oziroma ustrezne ukrepe v prostorih iz prvega odstavka tega člena lahko opravi le pooblaščeni laboratorij, ki ga minister imenuje v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.

Če obstaja nevarnost širitve škodljivega organizma, se lahko na določenem območju prepove gojenje določenih vrst rastlin oziroma trgovanje z določenimi vrstami rastlin.
Če so rastline okužene s karantenskim škodljivim organizmom, ki ga drugače ni mogoče zatreti, rastlin pa ni mogoče izkoristiti za druge namene brez nevarnosti širjenja karantenskih škodljivih organizmov, ali če je gojenje teh rastlin prepovedano zaradi vzrokov, navedenih v tretjem in četrtem odstavku 6. člena tega zakona, je treba uničiti na predpisan način.
Če so semena, sadilni material ali embalaža okuženi z določenim gospodarsko škodljivim organizmom, ki ga drugače ni mogoče zatreti, semena, sadilnega materiala in embalaže pa ni mogoče izkoristiti za druge namene brez nevarnosti širjenja škodljivega organizma, je treba z njimi ravnati na predpisan način.
Z rastlinami, ki se štejejo po predpisih o zdravstveni neoporečnosti živil in krmil za onesnažene (kontaminirane) s fitofarmacevtskimi sredstvi, je treba ravnati na predpisan način, če jih ni mogoče uporabiti za druge namene. Dovoljenje za drug namen uporabe lahko izda pristojni fitosanitarni inšpektor na podlagi pozitivnih kemičnih analiz.

Podatki o pojavu na novo odkritega karantensko škodljivega organizma v Republiki Sloveniji se lahko dajejo in se lahko objavljajo le v skladu s posebnimi predpisi.
Nepooblaščenim organizacijam in posameznikom je prepovedano dajati ali objavljati podatke o pojavu na novo odkritega karantenskega škodljivega organizma v Republiki Sloveniji.

Oborožene sile Republike Slovenije sprejemajo v soglasju z ministrstvom ukrepe za zatiranje škodljivih organizmov na rastlinah in objektih, ki jih uporabljajo, ter obveščajo ministrstvo o njihovem pojavu ter o sprejetih ukrepih za njihovo zatiranje.

Organi za notranje zadeve morajo v okviru svojih pristojnosti na zahtevo ministrstva pomagati pri izvajanju s tem zakonom določenih ukrepov za varstvo rastlin.
Na zahtevo ministrstva morajo pri preprečevanju širjenja in pri zatiranju škodljivih organizmov sodelovati tudi enote oboroženih sil.

Rastline se lahko dajejo na notranje tržišče, če niso okužene s karantenskimi škodljivimi organizmi, okužba z gospodarsko škodljivimi organizmi pa ne presega določenega odstotka, in če niso onesnažene z ostanki fitofarmacevtskih sredstev.
Seme oziroma sadilni material se lahko daje na notranje tržišče, če ni okuženo s karantenskimi in ne z določenimi gospodarsko škodljivimi organizmi nad določenim odstotkom. Seme in sadilni material na tržišču morata imeti ustrezen certifikat o sortnosti in kakovosti po predpisih o semenu in sadikah.

Ne glede na 15. člen tega zakona se lahko rastline, ki so okužene s karantenskim škodljivim organizmom ali gospodarsko škodljivim organizmom nad določenim odstotkom, pod predpisanimi pogoji dajo na notranje tržišče za industrijsko predelavo, neposredno porabo ali v znanstvene namene.

Rastline z območja, okuženega s karantenskim škodljivim organizmom (okuženo območje), morajo biti obvezno zdravstveno pregledane v kraju nakladanja pred odpravo na območje, ki ni okuženo s karantenskim škodljivim organizmom, ali na drugo okuženo območje, če se prevažajo preko neokuženega območja.
Semenski oziroma sadilni material mora biti obvezno zdravstveno pregledan pred odpravo iz objekta, v katerem je bil pridelan, dodelan ali pakiran.
Če rastline iz prvega odstavka tega člena niso okužene s karantenskim škodljivim organizmom, seme oziroma sadilni material pa tudi z določenim gospodarsko škodljivim organizmom nad določenim odstotkom, se izda pošiljatelju spričevalo o zdravstvenem stanju rastlin na notranjem tržišču, ki velja 15 dni po izdaji.

Pravne in fizične osebe, ki opravljajo, storitve železniškega, zračnega, cestnega in poštnega prometa, in druge osebe ne smejo prevažati rastlin z okuženega območja brez spričevala o zdravstvenem stanju.

Rastline se lahko uvažajo, izvažajo in prevažajo (v tranzitu) le čez določene mejne prehode.

Pošiljke rastlin, deli rastlin in rastlinski proizvodi, ki se uvažajo in s katerimi se lahko prenesejo škodljivi organizmi, morajo imeti fitosanitarno spričevalo. Rastline, namenjene nadaljnjemu razmnoževanju (trsne cepljenke, sadne rastline) morajo imeti v skladu s predpisi o semenu in sadikah tudi atest o poreklu, iz katerega je razvidna stopnja selekcije, ki ga izda država izvoznica. Vse uvožene pošiljke morajo biti zdravstveno pregledane in ne smejo biti okužene s karantenskim škodljivim organizmom oziroma z gospodarsko škodljivim organizmom nad določenim odstotkom.
Fitosanitarno spričevalo iz prvega odstavka tega člena morajo imeti tudi rastline, deli rastlin in seme, ki jih posamezniki prinesejo v Republiko Slovenijo. V nasprotnem primeru se pošiljka zavrne ali uniči.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se določene vrste pošiljk rastlin pod določenimi pogoji lahko uvažajo tudi brez fitosanitarnega spričevala, če se z obveznim zdravstvenim pregledom na mejnem prehodu ugotovi, da niso okužene s karantenskim ali z določenim gospodarsko škodljivim organizmom.
Seme rastlin, ki se uvažajo, sme biti tretirano le s fitofarmacevtskimi sredstvi oziroma le tistimi aktivnimi snovmi, ki imajo dovoljenje za trgovanje v Republiki Sloveniji.
Če obstaja nevarnost, da se z uvozom ali tranzitom rastlin vnese v Republiko Slovenijo škodljiv organizem, lahko minister prepove oziroma omeji uvoz oziroma tranzit rastlin preko Slovenije.

Zdravstveno stanje sadilnega materiala večletnih rastlin, s katerim se lahko prenesejo karantenski škodljivi organizmi, katerih navzočnosti ni mogoče ugotoviti pri obveznem zdravstvenem pregledu na mejnem prehodu (skrite okužbe), je treba spremljati pri končnem uporabniku (na kraju sajenja). Za te rastline je potrebno uvozno dovoljenje ministrstva, ki ga mora uvoznik pri pregledu predložiti fitosanitarnemu inšpektorju.
Zdravstveno stanje sadilnega materiala pod karantenskim nadzorom spremlja v rastni dobi služba za varstvo rastlin, ki mora poslati poročilo o ugotovljenem zdravstvenem stanju tega materiala ministrstvu. Ugotovitev zdravstvenega stanja je obvezna. Zdravstveno stanje uvoženega semena in sadilnega materiala ugotovi služba za varstvo rastlin na zahtevo in stroške uvoznika pred deklariranjem in dajanjem na tržišče.
Fitosanitarni inšpektor, ki ob uvozu opravi obvezen zdravstveni pregled sadilnega materiala iz prvega odstavka tega člena, obvesti ministrstvo in pristojnega kmetijskega inšpektorja o vrsti ter količini tega materiala ter o njegovem uvozniku oziroma končnem uporabniku.

Pošiljke rastlin, ki se prevažajo skozi Republiko Slovenijo, se obravnavajo kot tranzitne le, če so v zaprtih prevoznih sredstvih oziroma pakirane tako, da ni možen prenos okužbe na okolico. Pošiljke mora spremljati originalno fitosanitarno spričevalo, ki ga izda pristojni organ za varstvo rastlin države izvoznice, razen če država uvoznica ne zahteva fitosanitarnega spričevala, ali če je s predpisi določeno drugače.
Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, je obvezen fitosanitarni pregled na mejnem prehodu.
Tranzitne pošiljke iz prvega odstavka tega člena, ki se na ozemlju Republike Slovenije prekladajo v druga prevozna sredstva, morajo biti obvezna zdravstveno pregledane v kraju prekladanja.

Pri uvozu in prevozu pošiljk rastlin skozi Republiko Slovenijo se opravi obvezen zdravstveni pregled:
- na mejnem prehodu: če se pošiljka uvozi z železniškimi, morskimi ali cestnimi prometnimi prevoznimi sredstvi;
- v kraju carinjenja, v katerem obstaja fitosanitarna inšpekcija Republike Slovenije: če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji;
- na kontejnerskem terminalu, kjer obstaja fitosanitarna inšpekcija, če je omogočeno odpiranje kontejnerjev;
- izjemoma tudi v krajih v notranjosti države, če se uporabljajo taka prevozna sredstva, da med prevozom ne more priti do okužbe.
Železniške postaje, morske luke, letališča, cestni mejni prehodi, kontejnerski terminali in carinske pošte, kjer se opravlja obvezen zdravstveni pregled iz prvega odstavka tega člena, morajo na svoje stroške zagotoviti pogoje za varen in kakovosten zdravstveni pregled pošiljk rastlin.

Za pošiljke rastlin, ki se uvozijo v proste carinske cone in v carinska skladišča v Republiki Sloveniji, veljajo iste določbe tega zakona kot za uvoz pošiljk rastlin.

Znanstvene in raziskovalne organizacije, ki se ukvarjajo s selekcijo, uvajanjem novih vrst, sort, linij in hibridov, z varstvom rastlin, zbiranjem rastlin za posebne namene, lahko z dovoljenjem ministrstva uvozijo vzorce rastlin brez fitosanitarnega spričevala. Pošiljke vzorcev rastlin morajo biti obvezno zdravstveno pregledane na mejnem prehodu.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se lahko izda samo, če izpolnjuje znanstvena oziroma raziskovalna organizacija pogoje glede opreme, naprav, kadrov in objektov za preverjanje zdravstvenega stanja rastlin, ki se jih želi uvoziti.

Uvoz živih parazitov in predatorjev škodljivih organizmov, kultur glivic, bakterij, virusov, mikoplazem in drugih organizmov je prepovedan.
Ministrstvo lahko izjemoma pod določenimi pogoji dovoli uvoz organizmov iz prvega odstavka tega člena znanstvenim in raziskovalnim organizacijam za varstvo rastlin, če jih potrebujejo za raziskovanje biotičnega zatiranja škodljivih organizmov, so registrirane za uvoz in izpolnjujejo druge predpisane pogoje.

Za pošiljke rastlin, ki se izvozijo, ali ponovno izvozijo (reeksportirajo) iz Republike Slovenije, tudi iz prostih carinskih con in carinskih skladišč, se mora izdati fitosanitarno spričevalo v kraju nakladanja, če to zahteva država uvoznica ali država, skozi katero se pošiljka prevaža, ali če je tako določeno s posebnim predpisom.
Izjemoma se lahko opravi pregled iz prvega odstavka tega člena na mejnem prehodu, če ne gre za seme oziroma sadilni material.

Uvozniki in prevozniki morajo o prispetju pošiljke rastlin, ki se uvozi ali preklada pri prevozu skozi državo, obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
Organi carinske službe ne smejo začeti s carinskim postopkom dokler jih ne pregleda fitosanitarni inšpektor.
Rastline, ki jih fizične osebe prinesejo v Republiko Slovenijo brez fitosanitarnega spričevala, organi carinske službe odvzamejo in predajo fitosanitarnemu inšpektorju, ki rastline na predpisan način uniči v navzočnosti carinske službe. Ta določba ne velja za majhne količine: semena povrtnin in cvetja v izvirnem pakiranju, v katerem se daje to seme na tržišče v državi pridelovalki šopkov, rezanega cvetja, vencev in vrtnin ter sadja.

Trgovina s fitofarmacevtskimi sredstvi po tem zakonu zajema:
- uvoz fitofarmacevtskih sredstev;
- prodajo fitofarmacevtskih sredstev na domačem trgu;
- transport fitofarmacevtskih sredstev;
- skladiščenje fitofarmacevtskih sredstev;
- opremljanje fitofarmacevtskih sredstev (deklaracija, navodilo, oznake, merilni pripomočki);
- sprejemanje, zbiranje in pravilno začasno skladiščenje ostankov fitofarmacevtskih sredstev ter uporabljene embalaže.

S proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev se lahko ukvarjajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki izpolnjujejo glede prostorov, opreme, naprav in kadrov predpisane pogoje.
S trgovanjem s fitofarmacevtskimi sredstvi se lahko ukvarjajo gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki, ki imajo:
- sedež v Republiki Sloveniji;
- izpolnjujejo predpisane higiensko-tehnične pogoje glede prostorov in imajo potrebno opremo za trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, ravnanje z ostanki fitofarmacevtskih sredstev in njihovo embalažo;
- imajo v delovnem razmerju delavca, ki ima končan visokošolski študij agronomske smeri, ima opravljen izpit iz fitomedicine in ima znanje o varstvu pred nevarnimi snovmi in strupi, ki skrbi za nabavo, sprejemanje, skladiščenje, hrambo in izdajanje fitofarmacevtskih sredstev, sprejemanje in pravilno začasno skladiščenje njihovih ostankov in embalaže ter za stalno usposabljanje drugih delavcev, ki izdajajo fitofarmacevtska sredstva, v trgovini na drobno pa tudi za dajanje navodil za uporabo fitofarmacevtskih sredstev potrošnikom;
- fitofarmacevtska sredstva lahko izdaja delavec s končano najmanj štiriletno srednjo kmetijsko šolo rastlinske smeri, ki ima opravljen izpit iz fitomedicine in znanje o varstvu pred nevarnimi snovmi in strupi;
- so pred vpisom v sodni register oziroma v register samostojnih podjetnikov vpisane v register pravnih in fizičnih oseb za trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi pri ministrstvu.
Delavci iz tretje in četrte alinee drugega odstavka tega člena morajo izpit iz fitomedicine obnavljati vsakih pet let. Usposabljanje in izvedbo izpita organizira ministrstvo.
S trgovanjem s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so v skladu s predpisi o strupih razvrščeni v I. skupino strupov, se lahko ukvarjajo osebe iz prejšnjega odstavka, če imajo za to pooblastilo ministra.
Fizične osebe ne smejo prinašati iz tujine fitofarmacevtskih sredstev.

Trguje se lahko le s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki imajo za to dovoljenje. Dovoljenje izda ministrstvo na predlog zainteresirane stranke.
Dovoljenje za trgovanje s fitofarmacevtskim sredstvom je lahko stalno, začasno ali izjemno in se glasi na proizvod in proizvajalca.
Dovoljenje za trgovanje s fitofarmacevtskim sredstvom se izda na podlagi pozitivnega mnenja komisije za registracijo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo izmed strokovnjakov s področja fitomedicine, analitske kemije in zdravstva oziroma veterinarstva imenuje minister.

Zahtevo za izdajo dovoljenja za trgovanje s fitofarmacevtskim sredstvom lahko vložijo:
a) proizvajalec fitofarmacevtskega sredstva, in sicer:
- domači proizvajalec, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 30. člena tega zakona;
- tuji proizvajalec preko neposrednega zastopnika ali distributerja, ki je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma samostojni podjetnik s sedežem v Republiki Sloveniji, je s pogodbo pooblaščena za zastopanje oziroma distribucijo in predloži pogodbo o zastopanju oziroma distribuciji ministrstvu, če
- izpolnjuje pogoje po 30, členu tega zakona;
- če ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede prostorov iz 30. člena tega zakona, če pogodba o zastopanju oziroma distribuciji vsebuje in zastopnik oziroma distributer tudi zagotovi dokumentacijo za pravilno ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, njihovimi ostanki in rabljeno embalažo za proizvode, za katere je pridobil dovoljenje za trgovanje, ter da zastopnik oziroma distributer jamči za proizvod, v morebitnih sporih v zvezi z njegovo kakovostjo, rabo, in pojavi, do katerih lahko pride, dokler je proizvod na tržišču;
b) osebe iz prvega in drugega odstavka 30. člena tega zakona za predpisana posebna fitofarmacevtska sredstva.

Za uvedbo postopka za pridobitev stalnega dovoljenja mora stranka vložiti prijavo za izvedbo fizikalno-kemičnih preučevanj pri pooblaščenem laboratoriju in bioloških preučevanj pri službi za varstvo rastlin ter o tem obvestiti ministrstvo.
Pridobitev stalnega dovoljenja je mogoča na podlagi pozitivnih rezultatov preučevanj iz prvega odstavka tega člena ter toksikološke ocene, odločbe o uvrstitvi v skupino strupov, ki jo izda minister, pristojen za zdravstvo, če fitofarmacevtsko sredstvo vsebuje nevarne sli strupene snovi.
Komisija lahko na podlagi predložene dokumentacije predlaga skrajšanje postopka registracije za pridobitev stalnega dovoljenja.
Stalno dovoljenje ima veljavnost največ 10 let.

Začasno dovoljenje za trgovanje s fitofarmacevtskim sredstvom se lahko izda, če stranka hkrati zaprosi tudi za izdajo stalnega dovoljenja, predloži rezultate fizikalno-kemičnih preučevanj in prijavo za biološka preučevanja ter odločbo o uvrstitvi v skupino strupov, ki jo izda minister, pristojen za zdravstvo, če fitofarmacevtsko sredstvo vsebuje nevarne ali strupene snovi, ob izpolnitvi še naslednjih pogojev:
- če je bilo fitofarmacevtsko sredstvo proizvedeno v tujini iz nove aktivne snovi in je v državi, kjer je proizvedeno, dobilo stalno dovoljenje za trgovanje v tej državi, ali
- če je dobilo stalno dovoljenje za uporabo v proizvodnji kultur, za katere je sredstvo namenjeno, v najmanj dveh državah članicah Evropske zveze ali v dveh državah s podobnimi predpisi, kot jih ima Evropska zveza, ali
- če je bila aktivna snov s strani pristojne komisije Evropske zveze uvrščena v pozitivno listo Evropske zveze (ANEX I).
Začasno dovoljenje za trgovanje s fitofarmacevtskim sredstvom se izda najdlje za dve leti.
Fitofarmacevtsko sredstvo, ki ima začasno dovoljenje, se lahko uvaža in se z njim trguje le v količinah, ki so določene v dovoljenju.

Nosilec začasnega ali stalnega dovoljenja mora najmanj enkrat letno obveščati ministrstvo o vseh spremembah in novih spoznanjih, ki izhajajo iz določenega fitofarmacevtskega sredstva. Ministrstvo lahko zahteva ponovno preiskavo določenega sredstva, kakor tudi dokaze o novih izsledkih.

Izjemno dovoljenje se lahko izda le za enkraten uvoz omejenih količin posebnega fitofarmacevtskega sredstva.
Osebam iz prvega in drugega odstavka 30. člena tega zakona lahko ministrstvo izda dovoljenje za uvoz gotovih bioloških preparatov in pomožnih sredstev (vabe, atraktanti), če so ti preparati v rabi v vsaj dveh državah Evropske zveze ter na podlagi odločbe o uvrstitvi v skupino strupov, ki jo izda minister, pristojen za zdravstvo, če fitofarmacevtsko sredstvo vsebuje nevarne ali strupene snovi.

Za pridobitev stalnega dovoljenja za trgovanje s fitofarmacevtskim sredstvom, proizvedenim v Republiki Sloveniji iz novih aktivnih snovi, ki v tujini še niso registrirane, mora proizvajalec predložiti:
- listine o kemičnih, toksikoloških in bioloških preiskavah, izvedenih na dveh priznanih inštitutih ali pristojnih mednarodnih organizacijah,
- listine o fizikalno kemičnih preiskavah pooblaščenega laboratorija v Republiki Sloveniji in
- podatke o dvoletnih bioloških poskusih na območju Republike Slovenije, ki jih opravi služba za varstvo rastlin.
Za trgovanje s fitofarmacevtskim sredstvom iz prvega odstavka tega člena ni možno izdati začasnega dovoljenja.

Za fitofarmacevtska sredstva, ki so izdelana iz aktivnih snovi istega proizvajalca, iz katerih je izdelano enako fitofarmacevtsko sredstvo, ki je že na tržišču najmanj tri leta po prejemu stalnega dovoljenja za trgovanje in se je izkazalo za učinkovito, se lahko izda stalno dovoljenje brez predhodnih bioloških testov, samo na podlagi fizikalno-kemičnega preučevanja za namene in pod pogoji, ki so določeni v dovoljenju za istovetno sredstvo, če so urejene licenčne pravice, ter na podlagi odločbe o uvrstitvi v skupino strupov, ki jo izda minister, pristojen za zdravstvo, če fitofarmacevtsko sredstvo vsebuje nevarne ali strupene snovi.
Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, če proizvajalec želi obnoviti dovoljenje.
Če vlagatelj zahteva stalno dovoljenje za enako fitofarmacevtsko sredstvo, izdelano na podlagi istovetne aktivne snovi drugega proizvajalca, mora predhodno predložiti dokumentacijo iz 33. člena tega zakona razen bioloških testov.

Za podaljšanje stalnega dovoljenja mora nosilec dovoljenja za trgovanje fitofarmacevtskega sredstva najmanj tri mesece pred potekom veljavnosti dovoljenja vložiti zahtevek v skladu s prvim odstavkom 38. člena tega zakona.
Če zahteva za podaljšanje dovoljenja ni vložena v roku iz prvega odstavka tega člena, se izda odločba o prenehanju veljavnosti dovoljenja za trgovanje s fitofarmacevtskim sredstvom.
Če se nosilec dovoljenja pred iztekom veljavnosti odloči, da določenega fitofarmacevtskega sredstva ne bo več dajal na tržišče ali da bo začasno ustavil trgovanje z njim, mora najmanj en mesec pred prenehanjem trgovanja s tem sredstvom o tem obvestiti ministrstvo ter utemeljiti svojo odločitev.

Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo ali uvažajo fitofarmacevtsko sredstvo zaradi trgovanja z njim, morajo za vsako proizvedeno ali uvoženo količino zagotoviti listine, s katerimi se dokaže skladnost fizikalno kemičnih in drugih podatkov iz dovoljenja za trgovanje s tem sredstvom ž dejanskimi sestavinami.

Če fitofarmacevtsko sredstvo ne izpolnjuje pogojev iz stalnega oziroma začasnega dovoljenja ali če se med njegovo uporabo ugotovi, da ima negativne stranske učinke ali da škodljivo deluje na človeka, živali ali okolje, izda ministrstvo odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za trgovanje s takim fitofarmacevtskim sredstvom.
Če se med uporabo določenega fitofarmacevtskega sredstva ugotovi, da ni več dovolj učinkovito za namene, določene v dovoljenju za trgovanje z njim ali da ne ustreza drugim pogojem iz dovoljenja, ali, da, obstojajo drugi razlogi, lahko ministrstvo izda odločbo o omejitvi njegove uporabe oziroma drugače spremeni odločbo.
Pravne in fizične osebe, ki pri svojem delu ugotovijo, da določeno fitofarmacevtsko sredstvo negativno učinkuje na rastline, človeka, živali oziroma okolje, morajo o tem nemudoma obvestiti pristojni javni zavod, ki ima službo za varstvo rastlin.

Pravne in fizične osebe, ki so registrirane za trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi ali opravljanje preiskav, demonstracijskih poskusov ali proizvodnjo fitofarmacevtskih sredstev, lahko za preiskave, poskusno proizvodnjo v domači industriji in za demonstracijske poskuse uvozijo iz tujine vzorce fitofarmacevtskih sredstev le s poprejšnjim soglasjem ministrstva, za vzorce fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nevarne ali strupene snovi pa tudi s poprejšnjim soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravstvo.
Ta člen se nanaša tudi na začasen uvoz fitofarmacevtskih sredstev, za katere ni izdano dovoljenje za trgovanje in ki se bo na izrecno zahtevo dobavitelja uporabilo za dogovorjeno količino semena ali sadilnega materiala, ki je bila pridelana v Republiki Sloveniji in se v celoti izvozi v državo, katere dobavitelj je zahteval uporabo tega sredstva.
Ta člen se uporablja tudi za točno določene količine fitofarmacevtskih sredstev, ki se uvozijo za dodelavo in se v celoti izvozijo.

Fitofarmacevtsko sredstvo se lahko da na tržišče le v originalno zaprtem pakiranju, in mora biti opremljeno v skladu s predpisih o nevarnih snoveh oziroma o strupih, če spada med nevarne snovi ali strupe.
Deklaracija na embalaži in navodilo za uporabo morata biti napisana v slovenskem jeziku.
Navodilo za uporabo fitofarmacevtskega sredstva mora biti usklajeno z dovoljenjem za trgovanje z njim prav tako tudi prospekti in drugi reklamni materiali.
Fitofarmacevtskega sredstva se ne sme dati na tržišče, če ni opremljeno na predpisan način ali če mu je potekel rok uporabe, naveden v deklaraciji.

Fitofarmacevtska sredstva se uporabljajo samo za namene, ki so določeni v dovoljenju za trgovanje z njim, in na način, ki je določen v navodilu o njihovi uporabi, ki mora biti napisano tudi v madžarskem in italijanskem jeziku.
Svetovati ali priporočati se sme uporaba le tistih fitofarmacevtskih sredstev, ki imajo dovoljenje za trgovanje in le za namene, določene z navodilom o uporabi.

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev iz zračnih plovil in uporaba fitofarmacevtskih sredstev iz 1. skupine strupov po predpisih o prometu s strupi nista dovoljeni.
Uporabo ustreznih fitofarmacevtskih sredstev iz zračnih plovil oziroma uporabo fitofarmacevtskih sredstev iz 1. skupine strupov po predpisih o dajanju strupov v promet lahko izjemoma dovoli ministrstvo po predhodnem soglasju ministrstva za zdravstvo, če je le na ta način mogoče zatreti določen škodljivi organizem.
V strnjenih naseljih ni dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev s pršilniki in zameglilniki.

Imetniki, javni zavodi, pooblaščeni laboratoriji in vsi, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva:
1. morajo skrbeti, da ta sredstva ne pridejo v neposreden stik s človekom, v vodotoke, jezera, objekte za preskrbo s pitno vodo, na gojene rastline in na zemljišče, na katerem se ne uporabljajo ta sredstva, v skladišča kmetijskih pridelkov, v objekte za njihovo predelavo in objekte za rejo in čuvanje domačih živali, če bi taka raba utegnila ogroziti zdravje in življenje ljudi, domačih živali, rib, čebel, divjadi in drugih koristnih organizmov ali povzročiti poškodbo ali onesnaženje gojenih rastlin in zemlje (kontaminacija), ter skrbeti za uporabo ustreznih naprav glede na biotični cilj in vrsto fitofarmacevtskega sredstva;
2. v času, ko je najbolj nevarno za zastrupitev čebel (med cvetenjem gojenih rastlin), ne smejo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, ki so za čebele nevarna, in morajo najmanj 48 ur pred njihovo uporabo o tem na primeren, krajevno običajen način, obvestiti čebelarje in lovce. Uporaba insekticidov je zaradi varstva čebel mogoča največ dve uri pred sončnim zahodom, na velikih kompleksih pa le po predhodni obvestitvi čebelarjev, ki imajo panje v oddaljenosti 3 km od predvidenega mesta uporabe insekticidov. Pri tem je treba čebelarje obvestiti o vrsti insekticidov, karenčni dobi, ter o času in načinu njihove nameravane uporabe;
3. morajo pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev na parcelah, ki mejijo na vrtove, hiše, vrtce, bolnišnice in druge podobne objekte vsaj dva dni pred pričetkom škropljenja na teh parcelah obvestiti omenjene sosede o datumu in uri škropljenja, o uporabljenem sredstvu in omogočiti dostop do navodila o uporabi fitofarmacevtskega sredstva 48 ur po škropljenju. Do konca trajanja karence oziroma delovne karence je treba zdravstvenim delavcem omogočiti takojšen dostop do podatkov o uporabljenem fitofarmacevtskem sredstvu, navodilu za njegovo uporabo vključno s klinično sliko zastrupitve, ukrepov v primeru zastrupitve in protistrupih, če so znani. Škropiti se mora tako, da se fitofarmacevtsko sredstvo ne razprši na sosednje kulture, objekte oziroma parcele;
4. morajo voditi evidenco o uporabi fitofarmacevtskih sredstev na prostem in v skladiščih. V to evidenco se vpisujejo podatki o vrsti in količini uporabljenega fitofarmacevtskega sredstva, datum uporabe in datum spravila oziroma žetve rastlin, da je možno preveriti upoštevanje predpisane karence in ostanke fitofarmacevtskih sredstev v rastlinah in v zemlji. Domači proizvajalci vodijo evidenco o proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, trgovci pa vodijo evidenco o uvozu oziroma prodaji fitofarmacevtskih sredstev. Proizvajalci in trgovci dajejo ministrstvu letno poročilo o vrsti ter količini teh sredstev v skladu s predpisi;
5. morajo ravnati z ostanki fitofarmacevtskih sredstev in njihovo embalažo v skladu s predpisi.

Ukrepe zdravstvenega varstva rastlin lahko izvajajo le gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki, ki izpolnjujejo za to predpisane pogoje.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko kmetje izvajajo ukrepe zdravstvenega varstva rastlin na svojih zemljiščih in v svojih prostorih. Če pa opravijo preizkus znanja iz varstva rastlin, imajo ustrezno tehnično opremo in znanje, ter dovoljenje državnega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, lahko izvajajo te ukrepe tudi v okviru medsebojne sosedske pomoči.
Tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudi in živali morajo imeti preizkus znanja s področja varstva rastlin.

Na tržišče se smejo dajati le naprave, s katerimi je ob predpisani strokovni rabi in upoštevanju navodil mogoče za okolje neškodljivo tretiranje rastlin in objektov s fitofarmacevtskimi sredstvi.
Proizvajalec oziroma uvoznik mora na svojo zahtevo in svoje stroške pridobiti certifikat za naprave, ki morajo biti pred dajanjem na tržišče preizkušene in zanje izdan certifikat.
Zahtevo za izdajo certifikata o skladnosti naprav se vloži pri akreditiranem certifikacijskem organu. Certifikacijski organ izda certifikat o skladnosti z zahtevami tehničnega predpisa na podlagi poročila o preizkušanju pooblaščenega laboratorija.
Naprave certificirnega tipa se označijo z znakom o skladnosti.

Imetniki certificirnega tipa naprav lahko uporabljajo le določene naprave, ki imajo znak o rednem pregledu.
Naprave certificirnega tipa, ki so v uporabi, morajo biti pregledane vsake tri leta.
Naprave certificirnega tipa, s katerimi se izvajajo ukrepi varstva rastlin drugim, morajo biti pregledane vsako leto.
Naprave certificirnega tipa, ki so v uporabi, pregledujejo na stroške imetnika pooblaščene organizacije, ki na podlagi pozitivnega izida izdajo znak o pregledu.
Če se pri pregledu ugotovijo pomanjkljivosti, pooblaščena organizacija naloži imetniku naprave, da poskrbi za njihovo odpravo. Če imetnik naprave v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, se naprava ne označi z znakom o pregledu.
Pooblaščene organizacije vodijo register naprav certificirnega tipa, ki so uspešno prestale redni pregled. Za naprave, ki niso uspešno prestale rednega pregleda, se vodi ločen register.
Pooblaščene organizacije iz tega člena imenuje po območjih minister izmed tistih organizacij, ki za to dejavnost izpolnjujejo predpisane pogoje.

Imetnik rastlin ima pravico do odškodnine, če pristojni fitosanitarni inšpektor v skladu s tem zakonom odredi uničenje rastlin in embalaže:
- če je izvršil vse ukrepe za varstvo rastlin, ki jih je dolžan izvesti po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, ter po odločbah oziroma odredbah pristojnega organa, in
- če je obvestil o pojavu škodljivih organizmov ministrstvo ali najbližjo službo za varstvo rastlin takoj, ko je za pojav izvedel.
Odškodnina iz prvega odstavka tega člena se ne plača, če se škodljivi organizem pojavi pri uvozu rastlin oziroma, med karantenskim nadzorom po prvem odstavku 21. člena tega zakona.
Odškodnina iz prvega odstavka tega člena se določi po tržni vrednosti uničenih rastlin.
Odškodnina se plača iz proračuna Republike Slovenije.

Postopek za izplačilo odškodnine se začne na zahtevo imetnika uničenih rastlin. Imetnik mora zahtevku priložiti predpisano dokumentacijo. V postopku za ugotavljanje odškodnine se takse ne plačujejo.
O upravičenosti do odškodnine in o njeni višini odloča fitosanitarni inšpektor v upravnem postopku. Višino odškodnine ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje glavni republiški kmetijski inšpektor.
Zoper odločbo o višini odškodnine ni dovoljena pritožba in tudi ni mogoč upravni spor. Imetnik rastlin lahko v 30 dneh po vročitvi odločbe iz drugega odstavka tega člena predlaga pristojnemu sodišču, da odmeri odškodnino. Isto lahko stori, če fitosanitarni inšpektor odločbe ne izda ali je stranki ne vroči v 60 dneh od vložitve zahteve za izplačilo odškodnine.
O zahtevkih iz tretjega odstavka tega člena odloča pristojno sodišče v nepravdnem postopku.

Pristojbine plačujejo uvozniki, izvozniki rastlin ter prevozniki rastlin, ki se prevažajo preko ozemlja Republike Slovenije in se tu prelagajo, za obvezne preglede rastlin v trgovanju na domačem tržišču in v trgovanju čez državno mejo (uvoz, tranzit in izvoz), za preglede fitofarmacevtskih sredstev, ki jih opravi fitosanitarni inšpektor na meji ter za uvoz sadilnega materiala večletnih rastlin za spremljanje stanja tega materiala pri končnem uporabniku.
Sredstva pristojbin iz prvega odstavka tega člena so prihodek proračuna Republike Slovenije.

Stroške preiskave fitofarmacevtskih sredstev v postopku za izdajo dovoljenja za njihovo trgovanje ter postopka za ponovno preiskavo ter izdelavo strokovnega mnenja komisije plača stranka, ki je vložila zahtevo za izdajo dovoljenja.
Stroške preiskav rastlin pri uvozu, ki so bile opravljene na zahtevo fitosanitarnega inšpektorja zaradi ugotovitve zdravstvenega stanja rastlin, plača imetnik rastlin, pri katerem so bili vzeti vzorci za preiskavo.
Stroške preiskav rastlin na prisotnost ostankov fitofarmacevtskih sredstev plača uvoznik, če so ostanki nad dovoljeno toleranco.
Stroške preiskav uvoženih fitofarmacevtskih sredstev plača uvoznik, če ta sredstva ne ustrezajo deklaraciji.
Stroške za izdajo certifikata in znaka o skladnosti naprave krije vlagatelj zahtevka, stroške za izdajo znaka o pregledu naprav krije tisti, ki je dal napravo v pregled.
Uvozniki in izvozniki rastlin ter prevozniki rastlin preko državnega ozemlja, ki rastline prelagajo, nosijo stroške, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem ukrepov za varstvo rastlin.

Vlada Republike Slovenije:
- sprejme akt o ustanovitvi javnih zavodov, v katerih je organizirana služba za varstvo rastlin (4. člen);
- določa višino in način plačevanja pristojbin za zdravstvene preglede rastlin in preglede uvoženih fitofarmacevtskih sredstev po 52. členu tega zakona.

Minister izda naslednje podzakonske predpise k temu zakonu:
- seznam A1 in seznam A2 karantenskih škodljivih organizmov (3. točka 3. člena);
- o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščeni laboratoriji za opravljanje nalog po tem zakonu (13. točka 3. člena, drugi odstavek 10. člena);
- o pogojih, ki jih morajo glede prostorov, opreme in kadrov za službo za varstvo rastlin izpolnjevati javni zavodi (4. člen);
- o času in načinu opravljanja obveznega zdravstvenega pregleda, merilih za ugotavljanje zdravstvenega stanja posevkov in objektov (prvi odstavek 6. člena);
- o rastlinah nacionalnega pomena (tretji odstavek 6. člena);
- o dovoljenem odstotku okužbe z določenim gospodarsko škodljivim organizmom (tretji odstavek 6. člena, tretji odstavek 17. člena, prvi odstavek 20. člena);
- o obrazcu potrdila o zdravstvenem stanju posevka oziroma objekta (tretji odstavek 7. člena);
- seznam rastlinskih vrst, katerih seme mora biti pred dajanjem na tržišče oziroma lastno uporabo razkuženo (drugi odstavek 8. člena);
- o pogojih, ki jih morajo glede opreme za dezinsekcijo in druge ukrepe izpolnjevati skladišča in drugi prostori za skladiščenje rastlin (9. Člen);
- o načinu uničevanja rastlin (drugi, tretji in četrti odstavek 11. člena, tretji odstavek 28. člena);
- o objavljanju podatkov o pojavu na novo odkritega karantenskega škodljivega organizma (12. člen);
- o pogojih za dajanje okuženih rastlin na tržišče (16. člen);
- o območjih, okuženih s karantenskim škodljivim organizmom (17. člen);
- o obrazcu spričevala o zdravstvenem stanju rastlin (tretji odstavek 17. člena);
- o mejnih prehodih, preko katerih se lahko rastline uvažajo, izvažajo oziroma prevažajo v tranzitu (19. člen);
- o vsebini zahtevka za izdajo fitosanitarnega spričevala in o obrazcu fitosanitarnega spričevala (prvi odstavek 20. člena);
- o rastlinah, ki se lahko uvažajo brez fitosanitarnega spričevala, in o pogojih za tak uvoz (tretji odstavek 20. člena);
- o vrstah sadilnega materiala za katero se zdravstveno stanje preverja pri končnem uporabniku na kraju sajenja in o pogojih za spremljanje zdravstvenega stanja tega sadilnega materiala (21. člen);
- o načinu opravljanja obveznega zdravstvenega pregleda pošiljk rastlin (20. do 28. člen);
- o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati objekti, v katerih se opravlja zdravstveni pregled pošiljk rastlin (drugi odstavek 23. člena);
- o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati znanstvene in raziskovalne organizacije za uvoz živih organizmov in za raziskovanje biotičnega zatiranja škodljivih organizmov z živimi organizmi (26. člen);
- o podrobnejših pogojih, ki jih morajo izpolnjevati gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki za proizvodnjo oziroma trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi in o načinu prodaje teh sredstev (30. člen);
- o načinu uveljavljanja dovoljenja za trgovanje s fitofarmacevtskim sredstvom, sestavi komisije, vsebini vloge za izdajo dovoljenja ter vsebini dovoljenja (31. člen);
- o vsebini zahtevka za biološka in fizikalno - kemična preučevanja fitofarmacevtskih sredstev, o merilih in ocenah ter o učinkovitosti fitofarmacevtskih sredstev (izvedba bioloških in fizikalno kemičnih preučevanj (33. člen);
- seznam fitofarmacevtskih sredstev, za katera je izdano dovoljenje za dajanje na tržišče, za katera je dovoljenje nehalo veljati, katerih ime je spremenjeno ali je spremenjeno ime njihovega proizvajalca ali pooblaščenega podjetja, ali katerih uporaba je spremenjena, razširjena, prepovedana ali omejena (33., 34., 36., 37., 38., 39., 41. člen);
- o pogojih za uvoz vzorcev fitofarmacevtskih sredstev ter o načinu vlaganja zahtevkov za tak uvoz (42. člen);
- o pakiranju, vsebini deklaracije in navodila za uporabo fitofarmacevtskega sredstva (43. člen);
- o pogojih za uporabo fitofarmacevtskih sredstev iz 1. skupine strupov in o pogojih za uporabo fitofarmacevtskih sredstev iz zračnih plovil (45. člen);
- o dolžnosti uporabnikov in o uporabi fitofarmacevtskih sredstev (46. člen);
- o evidencah in obrazcu za vodenje evidenc o uporabi fitofarmacevtskih sredstev (46. člen);
- v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, o dovoljenih tolerancah ostankov fitofarmacevtskih sredstev na pridelkih, namenjenih za živila ali krmo, ali za tobačne izdelke, jemanju vzorcev rastlin in zemlje za ugotavljanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev (4. točka 46. člena in prvi odstavek 15. člena);
- o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci ukrepov zdravstvenega varstva rastlin (prvi odstavek 47. člena);
- o vsebini in načinu opravljanja preizkusa znanja iz varstva rastlin ter iz tehničnega znanja o napravah za nanašanje fitofarmacevstskih sredstev (drugi in tretji odstavek 47. člena);
- v soglasju z ministrom, pristojnim za standardizacijo, o napravah in njihovih sestavnih delih, ki morajo biti preizkušene in certificirane, o tehničnih zahtevah, katerim morajo ustrezati naprave, vrstah preskusov in pregledov naprav ter o označevanju naprav (48. člen);
- o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati pooblaščene organizacije za pregledovanje naprav (četrti odstavek 49. člena);
- o vsebini in načinu vodenja registra naprav certificirnih tipov, ki so uspešno oziroma neuspešno prestale redni pregled (49. člen);
- o načinu in pogojih za uveljavljanje odškodnine za uničene rastline (51. člen);
- o višini stroškov za registracijo fitofarmacevtskih sredstev in za izvedene biološke poskuse (53. člen);
- o vsebini in načinu opravljanja posebnega izpita iz fitomedicine (58. člen);
- o izkaznici in znački fitosanitarnega inšpektorja (59. člen);
- druge, če so potrebni za izvajanje tega zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi.

Ministrstvo ima pri izvajanju tega zakona poleg pooblastil iz 55. člena tega zakona predvsem naslednja pooblastila:
1. odredi, da je določen del meje Republike Slovenije pod stalnim nadzorstvom;
2. omeji ali prepove uvoz ali prevoz posameznih vrst rastlin čez območje Republike Slovenije, če je nevarnost, da se z uvozom ali prevozom prenesejo škodljivi organizmi (peti odstavek 20. člena);
3. omeji ali prepove prehajanje ljudi čez državno mejo, če se pojavi na mejnem območju Republike Slovenije ali v sosednji državi v večji razsežnosti karantenski škodljivi organizem;
4. uvede karantensko nadzorstvo nad posameznimi vrstami rastlin, ki se uvozijo za gojenje;
5. odredi na določenem območju prepoved gojenja posameznih vrst, sort ali klonov kmetijskih in gozdnih rastlin;
6. odredi obvezno sodelovanje imetnikov pri zatiranju škodljivih organizmov ter uporabo njihove opreme v ta namen;
7. omeji ali prepove trgovanje s posameznimi vrstami rastlin;
8. spremlja pojave in gibanja škodljivih organizmov v Republiki Sloveniji in v tujini in objavi zbirno poročilo o gibanju škodljivih organizmov v Republiki Sloveniji enkrat letno v ustrezni strokovni publikaciji;
9. vodi zbirno evidenco o karantenskih in gospodarsko škodljivih organizmih in izdaja njihove sezname;
10. imenuje enega ali več s strani nacionalne akreditacijske službe akreditiranih laboratorijev za izvajanje strokovnih nalog po tem zakonu in certifikacijskih organov za ugotavljanje skladnosti naprav z zahtevami tehničnega predpisa in vodi o njih register;
11. vodi register tipov naprav, za katere je bil izdan certifikat o skladnosti;
12. vodi register gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma trgovanjem s fitofarmacevtskimi sredstvi;
13. vodi register organizacij, pooblaščenih za izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije po tem zakonu;
14. imenuje pooblaščene organizacije za pregled naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev;
15. odreja vse druge ukrepe, ki so potrebni za izvajanje tega zakona.

Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo fitosanitarni in kmetijski inšpektorji, v skladu s predpisi o gozdovih pa tudi gozdarski inšpektorji.
Fitosanitarni in kmetijski inšpektor imata poleg pravic, obveznosti in odgovornosti ter pooblastil, ki jih imata po splošnih predpisih o inšpekciji, tudi pravice, obveznosti, odgovornosti in pooblastila po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
Fitosanitarni in kmetijski inšpektorji vodijo postopke po zakonu o splošnem upravnem postopku, kolikor ni s tem zakonom določeno drugače.
Pritožba zoper odločbo fitosanitarnega in kmetijskega inšpektorja ne zadrži izvršitve odločb, izdanih na podlagi 60. in 61. člena tega zakona.

Za fitosanitarnega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima končan visokošolski študij agronomske smeri in opravljen strokovni izpit ter izpolnjuje druge splošne pogoje za delo v inšpekciji oziroma upravi.
Za kmetijskega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima končan visokošolski študij agronomske ali živinorejske smeri opravljen strokovni izpit in izpolnjuje druge splošne pogoje za delo v inšpekciji oziroma upravi.

Fitosanitarni inšpektorji morajo imeti izkaznico in na vidnem mestu pripeto značko, s katero se izkazujejo, da so fitosanitarni inšpektorji. Nošenje službenih znakov je v času opravljanja službe obvezno.

Fitosanitarni inšpektor ima po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, predvsem naslednje pravice, obveznosti, odgovornosti in pooblastila:
I. na področju zdravstvene kontrole in notranjega trgovanja z rastlinami:
1. da pregleduje zemljišča in rastline, prostore za hrambo in predelavo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstev za transport rastlin, rastline na notranjem trgu in v karanteni;
2. da pregleduje dokumentacijo državnih organov, podjetij, zadrug, samostojnih podjetnikov in fizičnih oseb, zavodov in drugih organizacij in skupnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin;
3. da opravlja obvezne zdravstvene preglede pošiljk rastlin na notranjem tržišču in izdaja spričevalo o zdravstvenem stanju pošiljke;
4. da na stroške imetnika jemlje vzorce rastlin zaradi preverjanja, če so okužene s karantenskimi ali gospodarsko škodljivimi organizmi;
5. da na stroške imetnika zemljišč, rastlin, prostorov oziroma transportnih sredstev odredi potrebne ukrepe, zlasti naslednje:
- da z odločbo v upravnem postopku odredi dezinfekcijo, dezinsekcijo oziroma deratizacijo, če je to potrebno, ter nadzoruje izvajanje teh ukrepov;
- da z odločbo prepove, da se določen čas na določenem območju Republike Slovenije gojijo določene rastline, če se je tam pojavil določeni karantenski škodljivi organizem in prepove dostop v kraj, dokler se nevarnost širjenja karantenskega škodljivega organizma ne odpravi;
- da z odločbo odredi uničenje rastlin, ki jih je prepovedano gojiti, odredi uničenje okuženih rastlin, rastlin, kontaminiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, uničenje določenih plevelov ali parazitskih rastlin.
Če imetnik odrejenih ukrepov ne izvede, inšpektor v izvršilnem postopku zagotovi izvršitev ukrepov.
II. na področju zdravstvene kontrole rastlin in trgovanja čez državno mejo:
1. da opravlja stalno zdravstveno kontrolo rastlin v trgovini čez državno mejo (uvoz, izvoz, tranzit) in izdaja fitosanitarno spričevalo o zdravstvenem stanju pošiljk rastlin;
2. da na stroške uvoznika jemlje vzorce rastlin in fitofarmacevtskih sredstev, da bi ugotovil zdravstveno stanje pošiljke rastlin oziroma kakovost fitofarmacevtskega sredstva. Pošiljka ostane pod carinskim nadzorstvom, dokler niso znani rezultati analiz;
3. da preverja, ali je za pošiljko rastlin, ki se uvozi, izdano soglasje, ministrstva, če je tako soglasje predpisano, ali je pošiljka opremljena z ustreznimi dokumenti in so izpolnjeni drugi pogoji po tem zakonu in drugih predpisih, ki urejajo pridelavo in trgovanje z rastlinami. Če ugotovi, da omenjeni pogoji niso izpolnjeni, z odločbo prepove uvoz rastlin;
4. da z odločbo prepove uvoz, izvoz ali tranzit pošiljke rastlin ali embalaže, če nima fitosanitarnega spričevala, kadar je to potrebno, ali če se ugotovi, da je okužena s karantenskim škodljivim organizmom ali z določenim gospodarsko škodljivim organizmom nad določenim odstotkom, ki ga na kraju uvoza ni mogoče zatreti z dezinfekcijo ali dezinsekcijo ali z odločbo odredi, da se pošiljka vrne pošiljatelju ali uniči, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno, oziroma vzame in uniči rastline, ki jih posamezniki prinesejo v Republiko Slovenijo. Hkrati odredi preventivne ukrepe, da se prepreči širjenje okužbe;
5. da na stroške uvoznika ali izvoznika z odločbo odredi dezinsekcijo in dezinfekcijo rastlin, ki se uvozijo ali prevažajo, da prepreči prenašanje škodljivih organizmov v Republiko Slovenijo, pa tudi rastlin, ki se izvozijo, če to zahteva država uvoznica;
6. da z odločbo prepove uvoz semena, tretiranega s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki niso registrirana v Republiki Sloveniji;
7. da z odločbo odredi začasno skladiščenje rastlin, fitofarmacevtskih sredstev ali naprav, dokler se ne ugotovi njihova zdravstvena neoporečnost ali primernost za trgovanje;
8. da na stroške uvoznika jemlje vzorce sumljivih rastlin zaradi ugotavljanja ostankov fitofarmacevstkih sredstev in odredi začasno skladiščenje pod carinskim nadzorstvom, dokler niso znani rezultati analize; če se izkaže, da so rastline onesnažene, z odločbo prepove uvoz takih rastlin;
9. da preverja, ali je za fitofarmacevtsko sredstvo, ki se uvozi, izdano stalno, začasno ali izjemno dovoljenje za njegovo dajanje na tržišče v Republiki Sloveniji oziroma soglasje za uvoz teh sredstev, če se tako soglasje zahteva, in preverja, če uvoznik izpolnjuje pogoje za trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi, in ali je fitofarmacevtsko sredstvo primerno Opremljeno z ustrezno deklaracijo in navodilom. Če omenjeni pogoji niso izpolnjeni, z odločbo prepove uvoz fitofarmacevtskega sredstva;
10. da ugotavlja, če je za naprave in njihove elemente izdan slovenski certifikat o skladnosti. V primeru, da naprave oziroma elementi nimajo certifikata o skladnosti, začasno prepove uvoz ter uvozniku z odločbo naloži, da v določenem roku pridobi certifikat o skladnosti. Če certifikat o skladnosti v tem roku ni pridobljen, mora fitosanitarni inšpektor z odločbo prepovedati uvoz take naprave ali elementov;
11. da na podlagi listin iz 40. člena tega zakona nadzira skladnost deklaracije fitofarmacevtskega sredstva z dejansko vsebnostjo ter v primeru neskladnosti prepove uvoz oziroma trgovanje;
12. da nadzira izvajanje ukrepov o dezinfekciji in dezinsekciji ter drugih ukrepov, ki jih je odredil na podlagi tega zakona;
13. da opravi druga dejanja in odredi tudi druge ukrepe glede varstva rastlin in trgovanja ter uporabe fitofarmacevtskih sredstev v skladu s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanih predpisov ter z obveznostmi po mednarodnih pogodbah.
14. da obvešča carino o izdaji odločb o prepovedi uvoza, izvoza ali tranzita pošiljk rastlin ali embalaže.
V upravnih stvareh je ministrstvo drugostopni organ fitosanitarnega inšpektorja.

Kmetijski inšpektor ima po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, na prvi stopnji predvsem naslednje pravice, obveznosti, odgovornosti in pooblastila:
I. na področju kontrole fitofarmacevtskih sredstev:
1. da izda odločbo o prepovedi trgovanja s fitofarmacevtskimi sredstvi gospodarskim družbam, zadrugam oziroma samostojnim podjetnikom, ki dajejo fitofarmacevtska sredstva na notranje tržišče, če ne izpolnjujejo pogojev iz 30. člena tega zakona;
2. da pred dajanjem nad tržišče nadzira fitofarmacevtska sredstva, ki so pri nosilcu dovoljenja za trgovanje na notranjem trgu;
3. da brezplačno jemlje vzorce fitofarmacevtskih sredstev zaradi preverjanja kemičnih in fizikalnih lastnosti, ter začasno, dokler niso znani rezultati analiz, z odločbo prepove trgovanje s sumljivimi sredstvi;
4. da izda odločbo o prepovedi trgovanja s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki ne ustrezajo pogojem iz dovoljenja za njihovo trgovanje, če jim je potekel rok uporabe, ali ne izpolnjujejo drugih pogojev iz tega zakona;
5. da pregleduje poslovne knjige in listine pravnih in fizičnih oseb v zvezi z izvajanjem predpisov za varstvo rastlin, proizvodnjo in trgovanjem s fitofarmacevtskimi sredstvi, ter ob ugotovljenih nepravilnostih izda ureditveno odločbo in odredi ukrepe, da se te pomanjkljivosti odpravijo;
6. da pregleduje objekte za trgovanje in skladiščenje fitofarmacevtskih sredstev ter ob ugotovljenih nepravilnostih izda odločbo o prepovedi trgovanja oziroma skladiščenja, dokler se te pomanjkljivosti ne odpravijo;
7. da nadzira pravne osebe in fizične osebe glede izvajanja predpisov o karenci v zvezi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev;
8. da na stroške imetnika jemlje vzorce rastlin za preverjanje pravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev in zaradi ugotavljanja ostankov in da z odločbo začasno prepove trgovanje s sumljivimi rastlinami, dokler niso znani rezultati analize, in če je analizni izvid pozitiven, z odločbo prepove trgovanje z rastlinami in odredi ukrepe za uničenje.
II. na področju zdravstvene kontrole in trgovanja z rastlinami:
1. da z odločbo prepove trgovanje s semenom oziroma sadilnima materialom, ki nima certifikata, zdravstvenega spričevala, ali deklaracije o zdravstvenem stanju; če sta pomanjkljiva, izda odločbo o začasni prepovedi trgovanja, dokler se nepravilnosti ne odpravijo. Če pristojni kmetijski inšpektor pri kontroli semena in sadilnega materiala na tržišču ne more ugotoviti njunega zdravstvenega stanja, lahko da vzorce se mena in drugega sadilnega materiala na stroške lastnika pregledati pooblaščenemu laboratoriju;
2. da pregleduje objekte za trgovanje in skladiščenje rastlin ter ob ugotovljenih nepravilnostih izda ureditveno odločbo in odredi ukrepe, da se te pomanjkljivosti odpravijo;
III. na področju naprav:
1. da z odločbo za določen čas do odprave pomanjkljivosti prepove uporabo naprav, za katere ni bil izdan certifikat o skladnosti oziroma znak o rednem pregledu ali je njuna veljavnost prenehala.
V upravnih stvareh je drugostopni organ kmetijskega inšpektorja v upravni enoti za kmetijsko inšpekcijo pristojen organ v sestavi ministrstva.

Z denarno kaznijo najmanj 700.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena oziroma drugim odstavkom 15. člena tega zakona oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi;
2. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi;
3. če ravna v nasprotju z 18. členom;
4. če uvozi ali prepelje v tranzitu posamezne vrste rastlin, katerih uvoz ali tranzit je omejen ali prepovedan, pa se tako v državo prenese karantenski ali določeni gospodarsko škodljivi organizem (peti odstavek 20. člena);
5. če ne organizira povratnega toka ostankov in rabljene embalaže fitofarmacevtskih sredstev (drugi odstavek 30. člena);
6. če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 30. člena;
7. če da na tržišče fitofarmacevtsko sredstvo, brez dovoljenja (prvi odstavek 31. člena) ali če da na tržišče fitofarmacevtsko sredstvo, za katero je bila izdana odločba o prenehanju veljavnosti dovoljenja (drugi odstavek 39. člena in prvi odstavek 41. člena);
8. če ravna v nasprotju s 45. členom;
9. če uporabi fitofarmacevtsko sredstvo v nasprotju s 1., 2., 3., ali 4. točko 46. člena tega zakona oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi;
10. če v nasprotju z 48. členom tega zakona oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi, daje na tržišče necertificirne naprave;
11. če ne izvrši odločbe fitosanitarnega ali kmetijskega inšpektorja.
Z denarno kaznijo najmanj 70.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če ne opravi dezinfekcije, dezinsekcije ali deratizacije prostorov za skladiščenje, predelavo ali hrambo rastlin ali sredstev za prevoz rastlin, v katerih je ugotovljen škodljivi organizem (prvi odstavek 10. člena);
2. če uporablja rastline, ki so trajno onesnažene (kontaminirane) s fitofarmacevtskimi sredstvi, za prehrano ljudi ali koristnih živali brez soglasja pristojnega organa v republiki ali občini (četrti odstavek 11. člena);
3. če proizvaja fitofarmacevtska sredstva ali trguje s fitofarmacevtskimi sredstvi, ne da bi za to izpolnjeval pogoje (30. člen);
4. če uporablja, svetuje uporabo ali propagira uporabo fitofarmacevtskega sredstva, ki nima dovoljenja za trgovanje, ali za namene, za katere ni bilo izdano dovoljenje, ali za namene, za katere je bilo dovoljenje odvzeto (drugi odstavek 41. člena in 44. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če v deklaraciji vsakega pakiranja semena, ki je bilo dano na dezinfekcijo ali dezinsekcijo, ni navedeno sredstvo, s katerim je bila opravljena ta dezinfekcija ali dezinsekcija, ali če ni navedena predpisana klavzula (tretji odstavek 8. člena);
2. če ravna v nasprotju z 12. členom;
3. če brez obveznega zdravstvenega pregleda odpravi sadilni material iz objekta, v katerem je bil pridelan, dodelan ali pakiran (drugi odstavek 17. člena);
4. če da uvoženo seme na tržišče ali ga uporablja za lastne potrebe, preden je bilo ugotovljeno njegovo zdravstveno stanje (drugi odstavek 21. člena);
5. če pred iztekom veljavnosti dovoljenja v predpisanem roku ne obvesti pristojnega organa o prenehanju proizvodnje ali o začasni ustavitvi proizvodnje fitofarmacevtskih sredstev (tretji odstavek 39. člena);
6. če ne obvesti pristojnega organa o fitofarmacevtskem sredstvu, za katero pri svojem delu ugotovi ali izve, da negativno deluje na rastline, človeka ali človekovo okolje (tretji odstavek 41. člena);
7. če ravna v nasprotju s 40. členom;
8. če ravna v nasprotju s 43. členom.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če uvozi brez dovoljenja ministrstva žive parazite in predatorje žuželk, kulture glivic, bakterij, virusov, mikroplazem, in drugih organizmov (26. člen);
2. če navede v navodilu, prospektih ali drugem reklamnem materialu podatke, ki so v nasprotju z dovoljenjem (tretji odstavek 43. člena);
3. če ne izvede ukrepov, ki jih odredi fitosanitarni inšpektor (60. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če nima potrebne opreme in naprav ali če ne izpolnjuje drugih predpisanih pogojev (9. člen);
2. če izvaja dezinfekcijo, dezinsekcijo oziroma deratizacijo in za to ne izpolnjuje pogojev oziroma za to ni pooblaščen (tretji odstavek 10. člena);
3. če uvozi ali prepelje v tranzitu pošiljke rastlin mimo določenih mejnih prehodov (19. člen);
4. če uvozi pošiljko rastlin, preden je bila obvezno zdravstveno pregledana (prvi odstavek 21. člena);
5. če ravna v nasprotju z 22. členom;
6. če izvozi ali reeksportira pošiljko rastlin brez fitosanitarnega spričevala, kadar je to obvezno (prvi odstavek 27. člena);
7. če uvozi fitofarmacevtsko sredstvo preden ga obvezno pregleda fitosanitarni inšpektor (31. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna, oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če ne obvesti ministrstva ali najbližje službe za varstvo rastlin pojavu škodljivega organizma (prvi odstavek 5. člena);
2. če ne obvesti ministrstva o pojavu in širjenju škodljivega organizma ali o nevarnosti njegovega nadaljnjega širjenja ali če ne da zahtevane strokovne pomoči pri zatiranju škodljivega organizma (drugi odstavek 5. člena);
3. če ne obvesti fitosanitarnega inšpektorja o pošiljki rastlin, ki se uvozi ali prevaža v tranzitu, oziroma o pošiljki fitofarmacevtskih sredstev, ki se uvozi (prvi odstavek 28. člena);
4. če prinese iz tujine vzorce fitofarmacevtskih sredstev brez poprejšnjega soglasja ministrstva (42. člen);
5. če ne vodi evidence v skladu s četrto točko 46. člena;
6. če uporablja napravo brez veljavnega znaka o rednem pregledu (49. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1. če ravna v nasprotju s 26. členom;
2. če prinese iz tujine fitofarmacevtsko sredstvo (tretji odstavek 30. člena);
3. če ne vodi predpisane evidence ali ravna v nasprotju s 46. členom;
4. če uporablja naprave, ki nimajo znaka o rednem pregledu (49. člen);
5. če stori katero od dejanj iz 1., 4., 7., 8. ali 10. točke 62. člena;
6. če stori katero od dejanj iz 1. točke 63. člena.

Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena oziroma v nasprotju z navodili službe za varstvo rastlin;
2. če da v promet seme oziroma sadilni material, ki ni bilo zdravstveno pregledano (drugi odstavek 6. člena);
3. če ne izvede ukrepov, odrejenih za zatiranje izkoreninjenje karantenskega ali določenega gospodarsko škodljivega organizma (drugi odstavek 7. člena);
4. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 8. člena;
5. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena;
6. če v nasprotju s tem zakonom oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi, goji ali daje v promet rastline, katerih gojenje oziroma promet je prepovedan (prvi odstavek 11. člena);
7. če ne uniči rastlin, ki so trajno onesnažene (kontaminirane) s fitofarmacevtskimi sredstvi in ki jih ni mogoče izkoristiti za druge namene (četrti odstavek 11. člena);
8. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 17. člena oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi;
9. če nima opravljenega preizkusa znanja s področja varstva rastlin (tretji odstavek 47. člena).
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, ki se izterja na kraju samem, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.

Minister imenuje pooblaščene laboratorije izmed laboratorijev, ki za to izpolnjujejo predpisane pogoje. Te laboratoriji morajo v treh letih po uveljavitvi tega zakona opraviti akreditacijski postopek pri nacionalni akreditacijski organizaciji.

Postopek za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, za katere do uveljavitve tega zakona ni bilo izdano dovoljenje za trgovanje, se nadaljuje po določbah tega zakona.

Do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali uničevanje ostankov fitofarmacevtskih sredstev in embalaže zanje, zagotovi sredstva za uničenje do tedaj zbranih ostankov fitofarmacevtskih sredstev in embalaže zanje Republika Slovenija iz proračuna v skladu s predpisom Vlade Republike Slovenije.

Kmetje, ki izvajajo ukrepe zdravstvenega varstva rastlin drugim, in tržni proizvajalci rastlin za prehrano ljudi ali živali, morajo opraviti preizkus znanja iz 47. člena tega zakona v petih letih od uveljavitve tega zakona.
Če ne opravijo preizkusa znanja v roku, se jim prepove opravljati te dejavnosti.
Navodila o uporabi fitofarmacevtskih sredstev morajo biti napisana tudi v madžarskem in italijanskem jeziku v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Fitosanitarni inšpektorji, ki nimajo opravljenega strokovnega izpita v skladu s tem zakonom, morajo v enem letu po uveljavitvi tega zakona opraviti poleg strokovnega izpita še poseben izpit iz fitomedicine, katerega vsebino predpiše minister. Osebe, ki bodo postale fitosanitarni inšpektorji po uveljavitvi tega zakona, morajo opraviti ta poseben izpit v enem letu od imenovanja.
Fitosanitarnemu inšpektorju, ki izpita ne opravi v roku iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje naslednji dan po izteku roka.

Podzakonski predpisi, predvideni v tem zakonu, se izdajo v enem letu po njegovi uveljavitvi.

Do uveljavitve predpisov po tem zakonu se uporabljajo:
- pravilnik o obrazcu zdravstvenega spričevala za pošiljke rastlin v notranjem prometu (Uradni list SFRJ, št. 46/77);
- pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati karantenski objekti za preverjanje zdravstvenega stanja rastlin (Uradni list SFRJ, št. 53/77);
- pravilnik o načinu pošiljanja poročil in podatkov o pojavih rastlinskih bolezni in škodljivcev ter o ukrepih za preprečevanje njihovega širjenja in njihovo zatiranje (Uradni list SFRJ, št. 61/77);
- pravilnik o načinu uničevanja rastlin, za katere je odrejeno, da se uničijo (Uradni list SFRJ, št. 4/78);
- pravilnik o načinu obveznega zdravstvenega pregleda pošiljk rastlin, ki se uvažajo, izvažajo in prevažajo v tranzitu, in o načinu njihovega uničevanja (Uradni,list SFRJ, št. 69/83 in 29/86);
- pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 56/86, popr. 3/87);
- pravilnik o obrazcu zdravstvenega spričevala za pošiljke rastlin, ki se izvozijo ali reeksportirajo (Uradni list SFRJ, št. 32/87);
- pravilnik o načinu izdajanja dovoljenj za notranji promet sredstev za varstvo rastlin (Uradni list SFRJ, št. 32/91);
- pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati skladišča in drugi prostori za skladiščenje rastlin in podjetja, ki se ukvarjajo z dezinfekcijo in dezinsekcijo rastlin ter z deratizacijo prostorov (Uradni list SFRJ, št. 33/91);
- pravilnik o pogojih, kijih morajo izpolnjevati podjetja oziroma druge pravne osebe, katere dejavnost je promet sredstev za varstvo rastlin na debelo in drobno (Uradni list SFRJ, št. 36/91);
- pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati podjetja oziroma druge pravne osebe, katerih dejavnost je proizvodnja sredstev za varstvo rastlin (Uradni list SFRJ, št. 36/ 91);
- pravilnik o pogojih, pod katerimi smejo podjetja oziroma druge pravne osebe opravljati biološke prve preiskave in preiskave fizikalnih, kemičnih in bioloških lastnosti sredstev za varstvo rastlin (Uradni list SFRJ, št. 36/91);
- odredba o pogojih za promet s kostanjevim rakom okuženih plodov in lesa pravega kostanja (Uradni list SFRJ, št. 40/77);
- odredba o območjih, ki so okužena s karantenskimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci (Uradni list SFRJ, št. 67/78);
- odredba o prepovedi in omejitvi uvoza in tranzita posameznih vrst rastlin, da se prepreči vnašanje bakterijskega hruševega ožiga - Envinia amylovora (Burill) Winslow et al. (Uradni list SFRJ, št. 40/91);
- odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list SFRJ, št. 13/91);
- odredba o prepovedi in omejitvi uvoza in tranzita posameznih vrst rastlin in o določitvi karantenskega nadzorstva nad posameznimi vrstami rastlin, ki se uvozijo za gojitev (Uradni list SFRJ, št. 60/77);
- seznami karantenskih in gospodarsko škodljivih bolezni in škodljivcev (Uradni list SFRJ, št. 28/90);
- navodilo o objavljanju podatkov o pojavu in razširjenosti novo karantenskih rastlinskih bolezni in škodljivcev (Uradni list SFRJ, št. 40/91);
- uredba o ustanovitvi mejnih postaj za varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 45/93);
- uredba o pristojbinah za obvezne zdravstvene preglede rastlin v prometu čez državno mejo (uvoz, izvoz, prevoz v tranzitu) in v notranjem prometu (Uradni list RS, št. 40/ 93);
- odredba o mejnih prehodih, čez katere se smejo uvažati, izvažati in v tranzitu prevažati pošiljke rastlin (Uradni list RS, št. 39/93, popr. 45/93);
- odredba o prepovedi uvoza in tranzita krompirja, da se prepreči nevarnost vnašanja ogrčic (Globodera pallida (Stone) Behrens) in (Globodera rostochiensis (Wollenwe-ber) Behrens), (Uradni list RS, št. 5/94 in 8/94);
- seznam fitofarmacevtskih sredstev, ki imajo veljavno dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 53/93);
- seznam fitofarmacevtskih sredstev, za katera so prenehala veljati dovoljenja za promet (Uradni list RS, št. 8/94);
- seznam fitofarmacevtskih sredstev, za katera so bila izdana dovoljenja za promet (Uradni list RS, št. 8/94);
- seznam fitofarmacevtskih sredstev, za katera so bila dovoljenja za promet podaljšana (Uradni list RS, št. 8/94);
- seznam fitofarmacevtskih sredstev, za katera so bila dovoljenja za promet spremenjena ali dopolnjena (Uradni list RS, št. 8/94);
- pravilnik o obrazcu izkaznice, znaku in znački mejnega fitosanitarnega inšpektorja (Uradni list RS, št. 47/93);
- odločba o pooblastitvi organizacij za spremljanje zdravstvenega stanja sadilnega materiala večletnih rastlin iz uvoza (Uradni list RS, št. 39/93);
- odločba o pooblastitvi organizaciji za opravljanje bioloških prvih preiskav vzorcev sredstev za varstvo rastlin, proizvedenih iz novih aktivnih snovi (Uradni list RS, št. 7/93 in 39/93);
- odločba o pooblastitvi organizacij za opravljanje kemičnih, fizikalnih in bioloških preiskav sredstev za varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 7/93 in 39/93);
- uredba o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Uradni list SRS, št. 4/78);
- odlok o zatiranju prosene /koruzne/ vešče na območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/78);
- odlok o obveznem uničevanje češminovega grma ter divjega oziroma podivjanega hmelja (Uradni list SRS, št. -20/78);
- pravilnik o vrsti naprav za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo v skladiščih blaga rastlinskega izvora (Uradni list SRS, št. 22/80);
- pravilnik o zahtevani opremi in strokovni usposobljenosti delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo dezinsekcijo, dezinsekcijo ali deratizacijo tretjim osebam in o postopku opravljanja tega dela (Uradni list SRS, št. 22/80);
- odredba o varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin (Uradni list SRS, št. 23/77);
- odredba o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati strokovne organizacije združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridobivanje gozdnega semena in objektov za pridobivanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 4/78);
- odločba o pooblastitvi določenih strokovnih organizacij združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridobivanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pri delovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 10/78);
- navodilo o zdravstvenem spričevalu za pošiljke rastlin v notranjem prometu (Uradni list SRS, št. 5/66);
- odredba o prepovedi uvoza in tranzita lesa iglavcev v lubju zaradi preprečevanja vnosa in širjenja podlubnikov (Uradni list RS, št. 23/94 in 57/94);
- odredba o prepovedi uvoza krompirja, da se prepreči nevarnost vnašanja ogorčic (Globodera pallida /Stone/ Behrens in Globodera rostochiensis /Wollenweber/ Behrens (Uradni list RS, št. 38/94);
- odredba o vrstah sadilnega materiala večletnih rastlin iz uvoza, katerih zdravstveno stanje se obvezno spremlja pri končnem uporabniku, in o pogojih za to spremljanje (Uradni list RS, št. 68 /94);
- drugi predpisi, izdani v obdobju od 1. decembra 1994 do uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona se na območju Republike Slovenije preneha uporabljati zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 74/89).
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
- zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 16/77 in 42/86);
- uredba o zatiranju majskega hrošča (Uradni list LRS, št. 17/48), potrjena z odlokom Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS. št. 23/48);
- odlok o razglasitvi češpljevega kaparja in sadne pršice za rastlinske škodljivce (Uradni list LRS, št. 5/58);
- odlok o razglasitvi ribezove rje, krompirjeve plesni in progaste žitne rje za nevarne rastlinske bolezni (Uradni list LRS, št. 7/60);
- odlok o gospodarsko škodljivih rastlinskih boleznih in škodljivcih na območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/78);
- navodilo o izkaznici republiškega in občinskega inšpektorja, inšpektorja za varstvo rastlin in živinorejskega inšpektorja (Uradni list ŠRS, št. 24/67);
- odločba o pooblastitvi strokovne organizacije združenega dela za obveščanje javnosti o pojavih in gibanju nevarnejših karantenskih in gospodarsko škodljivih in tudi drugih rastlinskih bolezni in škodljivcev ter o ukrepih za njihovo preprečevanje in zatiranje (Uradni list SRS, št. 20/77);
- odlok o spremembi odloka o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju Slovenije (Uradni list SRS, št. 9/85);
- odredba o obvezni tematiki tečaja in opravljanja preizkusa znanja za prodajalce sredstev za varstvo rastlin (Uradni list SRS, št. 9/78).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.