Na podlagi četrtega odstavka 123. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) izdaja ministrica za pravosodje

Temeljna sodišča sklenejo vpisnike, pomožne knjige in druge evidence v skladu z 215. členom sodnega poslovnika za redna sodišča (Uradni list SRS, št. 26/78, 20/88, 2/89) z 31. decembrom 1994. Sklepni klavzuli se doda ugotovitev, da z 31. decembrom 1994 sodišče preneha z delom.
Pismeni odpravki odločb v zadevah, v katerih je bilo razsojeno do.31. decembra 1994, odpravijo sodišča, ki jim zadeva pripada glede na stvarno pristojnost.
V vseh primerih, ko je taksna obveznost nastala do 31. decembra 1994, takso izterja sodišče, ki je po 1. januarju 1995 krajevno pristojno.

Temeljna sodišča predajo vse do 31. decembra 1994 nerešene zadeve okrajnim in okrožnim sodiščem v skladu z njihovo stvarno in krajevno pristojnostjo.
Pri delitvi med okrajna in okrožna sodišča še upošteva pristojnost, kakršna izhaja iz zadnjega ugotovljenega stanja, ne glede na stanje, ki je bilo ob prvem vpisu zadeve. Pri spisih, vpisanih v seznam odposlanih spisov oziroma spisih, ki so predloženi pristojnemu sodišču zaradi reševanja pravnega sredstva, se upošteva zadnje stanje zadeve, ki je razvidno iz vpisnika. Delitev se opravi na podlagi sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje.
Predloge za varstvo zaradi nezakonitega dejanja predajo temeljna sodišča krajevno pristojnim okrožnim sodiščem.
O predanih nerešenih zadevah vpisničar sestavi seznam, ločeno po posameznih vpisnikih v treh izvodih. Seznam podpišeta vpisničar in vodja enote.
Za zadeve, ki so že vpisane v računalniško podprte vpisnike, se prenosi opravijo s posebnim, novim programom, za prenos vpisov, ki ga bodo sodišča prejela z disketo in tehničnimi navodili takoj po 1. januarju 1995.
Za zadeve, za katere sicer obstajajo računalniško podprti vpisniki, pa so se vodile ročno, se prenosi podatkov opravijo tako, da se zadeve vpišejo iz ročno vodenega vpisnika.

Prevzete nerešene zadeve, vpišejo sodišča v ustrezne vpisnike, če ni v določbah tega navodila določeno drugače.
Zadeve se vpisujejo kronološko, po abecednem redu enot temeljnih sodišč, od katerih bodo zadeve prevzeli, in sicer z zaporednimi številkami od 1 dalje in z datumom pripada 1. januar 1995. V stolpec za pripombe se vpiše stara označba spisa in datum prvotnega pripada.
V nove vpisnike se prenesejo tudi vsi potrebni vpisi iz posameznih stolpcev prejšnjih vpisnikov.
Po vpisu zadnje prevzete zadeve se potegne rdeča črta in pod njo vpisujejo novo prejete zadeve z naslednjimi zaporednimi številkami.

Okrožna sodišča, ki bodo prevzela večje število nerešenih zadev, lahko nerešene zadeve vpišejo v nove vpisnike samo z novimi zaporednimi številkami in označbo strank ter ustreznimi zaznamki v stolpcu za pripombe (prejšnja označba spisa), za vse potrebne vpise v posamezne stolpce vpisnika pa si pribavijo fotokopijo prvotnega vpisnika.

Okrajna sodišča vodijo nerešene zadeve v prvotnih vpisnikih.
Okrožna sodišča vodijo nerešene zadeve, ki jih prevzamejo od gospodarskih oddelkov sedežnih enot, v prvotnih vpisnikih.
Zadeve Km, Ks in IKZ okrožna sodišča preštevilčijo in vpišejo v nove vpisnike.

Gospodarske izvršilne zadeve se na sodišču, ki preda zadeve, ne preštevilčijo in ne prenesejo v nove vpisnike, na sodišču, ki zadeve prevzame, pa se te zadeve preštevilčijo in prenesejo v nove vpisnike.

Zadeve sodnega registra in zemljiške knjige prevzamejo pristojna sodišča. Nerešene prevzete zadeve vodijo v prvotnih vpisnikih s starimi označbami.

Enota na sedežu Temeljnega sodišča v Novem mestu preda vse zadeve sodnega registra iz krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Krškem temu sodišču.
Enota na sedežu Temeljnega sodišča v Mariboru preda vse zadeve sodnega registra iz krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča na Ptuju in v Slovenj Gradcu tema sodiščema.
Rešene zadeve vpišejo nova okrožna sodišča v vpisnik s starimi označbami, kronološko po letih pripada, vendar se statistično ne vodijo kot nov pripad.

Zadeve, ki jih sodišča predajo v reševanje pristojnim sodiščem, statistično izkažejo z datumom 31. december 1994 kot nerešene. V lastnem statističnem, poročilu za leto 1995 pa teh zadev ne upoštevajo med nerešenimi, ampak jih odštejejo od skupno nerešenih zadev.
Sodišča, ki te zadeve prevzamejo, jih ne štejejo za nov pripad, ampak kot nerešene zadeve na začetku dobe poročanja, tj. 1. januar 1995, kar je treba upoštevati pri sklepanju vpisnika konec leta 1995.

Rešene zadeve, arhive in vpisnike temeljnih sodišč prevzamejo pristojna okrajna sodišča, od gospodarskih oddelkov temeljnih sodišč pa pristojna okrožna sodišča.

Temeljna sodišča za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 1994 v skladu z veljavnimi predpisi sestavijo zaključni račun in ga do 28. februarja 1995 predložijo pristojni podružnici agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje in Ministrstvu za finance.

Neporavnane obveznosti temeljnih sodišč, ki jih bi bilo potrebno izpolniti po 31. 12. 1994 poravnajo temeljna sodišča do 31. januarja 1995 po tem roku neporavnane obveznosti prenesejo na krajevno pristojna okrožna sodišča.
Sredstva opreme sedanjih temeljnih sodišč se razdelijo tako, da se prenesejo na okrožna sodišča v sorazmerju z delavci, ki sklenejo delovno razmerje pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču.

Neizterjane terjatve temeljnih sodišč prevzamejo krajevno pristojna okrožna sodišča.

Temeljna sodišča zaključijo evidenco sodnih pologov 31. decembra 1994.
Vsi odprti saldi gotovinskih sodnih pologov se prenesejo v evidenco sodnih pologov krajevno pristojnega okrožnega sodišča.
Nerešene zadeve pologov in zaseženih predmetov pri temeljnih sodiščih (pologi v gotovini in vrednostnih papirjih, devize, zlatnina in drage kovine) se prenesejo na krajevno pristojna okrožna sodišča.

Neizterjane denarne kazni, stroške kazenskega postopka in takse iz nerešenih zadev temeljnih sodišč izterja tisto sodišče, ki zadevo obravnava glede na stvarno in krajevno pristojnost.

Temeljna sodišča po oddaji zaključnega računa za leto 1994 predajo vso dokumentacijo v zvezi s finančno materialnim poslovanjem krajevno pristojnemu okrožnemu sodišču.

Neporabljeni pisarniški material, drobni inventar in opremo temeljnih sodišč prevzamejo krajevno pristojna okrožna sodišča, od enot temeljnih sodišč pa krajevno pristojna okrajna sodišča, v sorazmerju in obsegu s prenosom zadev oziroma po dogovoru.

Predaja in prevzem zadev, arhiva, sredstev in inventarja se opravi do 28. februarja 1995. Predajo izvede 5-članska komisija, ki jo imenuje predsednik okrožnega sodišča.

Temeljna sodišča zaključijo poslovanje do 31. januarja 1995.

Okrožna sodišča na dan 1. januarja 1995 sestavijo otvoritveno bilanco okrožnega sodišča.

Krajevno pristojna okrožna sodišča s 1. januarjem 1995 pri pristojni podružnici agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje prevzamejo žiro račun in depozitne račune temeljnih sodišč, in sprožijo postopek spremembe naziva žiro računa in depozitnih računov.
Okrožno sodišče na Ptuju, Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu in Okrožno sodišče v Krškem 1. januarja 1995 pri pristojni podružnici agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje odpre žiro račun in depozitne račune.
O spremembah v zvezi z žiro računi krajevno pristojnih okrožnih sodišč, temeljna sodišča najkasneje do 30. decembra 1994 obvestijo Ministrstvo za finance.
Krajevno pristojna okrožna sodišča za okrajna sodišča odprejo račun izločenih sredstev 765 (akreditivni račun) za pokrivanje njihovih sprotnih zadev in po potrebi določijo odredbodajalca.

Temeljna sodišča pripravijo finančni načrt krajevno pristojnega okrožnega sodišča za leto 1995.

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.