Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji Dogovora med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Albanije o sodelovanju v boju proti terorizmu, ilegalnemu prometu z mamili in organiziranemu kriminalu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. septembra 1994.

Ratificira se Dogovor med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Albanije o sodelovanju v boju proti terorizmu, ilegalnemu prometu z mamili in organiziranemu kriminalu, podpisan 24. novembra 1993 v Tirani.

Dogovor se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:

Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Albanije (v nadaljevanju: pogodbenici) sta v prizadevanju, da:
– prispevata k razvoju dvostranskih stikov;
– sodelujeta v boju proti kriminalu, posebno organiziranemu kriminalu in nedovoljenemu prometu z mamili, v boju proti terorizmu in za njegovo učinkovito preprečevanje;
– povečata skupna prizadevanja v boju proti terorizmu in zlorabi mamil;
– uskladita svoje akcije proti mednarodno organiziranemu kriminalu;
ob upoštevanju mednarodnih pogodb, ki veljajo za ta področja, sklenili tale dogovor:

(1) Pogodbenici bosta ob upoštevanju določil predpisov svojih držav sodelovali pri preprečevanju terorizma, nedovoljenega prometa z mamili, organiziranega kriminala, pri odkrivanju in pregonu teh oblik kriminala ter pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju drugih oblik kriminala.
(2) Pogodbenici bosta sodelovali posebno v tistih primerih, ko se kazniva dejanja ali priprave nanje realizirajo na območju ene od pogodbenic in podatki kažejo na območje druge pogodbenice.

Pogodbenici bosta sodelovali pri odkrivanju in preprečevanju kriminala, še zlasti organiziranega kriminala in pri tem:
1. sporočali druga drugi podatke o osebah, vpletenih v organiziran kriminal, podatke o povezanosti storilcev, informacije o organizacijah in skupinah kriminalcev, tipičnem obnašanju storilcev in skupin, dejstva, posebno čas, kraj in način storitve dejanja, napadene objekte, posebne okoliščine, kazenske predpise, ki so bili kršeni, in ukrepe, ki so jih izvedli, če je to v določenih primerih nujno za preprečitev hudih kaznivih dejanj;
2. na zaprosilo izvajali policijske ukrepe, ki jih dovoljujejo zakoni zaprošene pogodbenice;
3. sodelovali pri preiskavah v skladu s tem dogovorom, predpisi držav pogodbenic in z veljavnim sporazumom med pogodbenicama o izročitvi in pravni pomoči v zvezi s kaznivimi dejanji, z usklajenimi policijskimi ukrepi ob kadrovski, materialni in organizacijski pomoči;
4. izmenjali podatke in izkušnje o metodah in novih oblikah, ki jih uporabljajo storilci v mednarodnem kriminalu;
5. izmenjali rezultate kriminalističnih, kriminoloških in drugih raziskav kaznivih dejanj, se medsebojno obveščali o praksi preiskovanja dejanj in o uporabi metod in sredstev dela z namenom njihovega nadaljnjega razvijanja;
6. na zaprosilo izmenjali informacije ali vzorce predmetov, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, in predmetov, s katerimi so bila storjena kazniva dejanja;
7. izmenjali strokovnjake za skupno ali vzajemno izpopolnjevanje kot del boja proti organiziranemu kriminalu, zagotavljali študijske možnosti svojim strokovnjakom za pridobitev višje stopnje strokovnih znanj, za vzajemno spoznavanje sredstev in metod boja proti kriminalu in sodobnih rezultatov kriminalistične tehnike;
8. po potrebi in pri določenih preiskavah organizirali delovna srečanja v zvezi s pripravami in izvajanji usklajenih ukrepov.

Za preprečevanje prepovedanega gojenja, proizvodnje, pridobivanja, izvažanja, uvažanja in tranzita mamil, psihotropnih snovi in prekurzorjev ter ilegalnega prometa z njimi bosta pogodbenici ob upoštevanju zakonov obeh držav predvsem:
1. sporočali podatke o osebah, udeleženih pri pridobivanju in prodaji mamil, o njihovih skrivališčih, prevoznih sredstvih in načinih storitve, o kraju izvora in kam je blago namenjeno ter posebne podrobnosti določenih kaznivih dejanj, če je to potrebno za preprečevanje kaznivih dejanj ali v določenih primerih za preprečitev hudih kaznivih dejanj zoper javni red;
2. izmenjali podatke o običajih in novih načinih ilegalne mednarodne trgovine z mamili in druga spoznanja v zvezi s tem;
3. izmenjali rezultate kriminalističnih in kriminoloških raziskav o trgovini z mamili in njihovi zlorabi;
4. izmenjali vzorce novih mamil rastlinskega ali sintetičnega izvora in psihotropnih snovi;
5. izmenjali izkušnje o nadzoru zakonitega prometa mamil, psihotropnih snovi in prekurzorjev glede na možnosti ilegalnega prometa z njimi;
6. pogodbenici bosta usklajeno izvajali z zakoni dovoljene policijske ukrepe za preprečevanje nedovoljenega pridobivanja mamil in psihotropnih snovi.

Da bi preprečili terorizem, bosta pogodbenici na podlagi svojih zakonov in ob upoštevanju določil tega dogovora:
1. izmenjali spoznanja in podatke o načrtovanih ali izvršenih terorističnih akcijah, udeleženih osebah, načinu izvedbe in o tehničnih sredstvih, ki so bila uporabljena pri izvedbi;
2. izmenjali spoznanja in podatke o terorističnih skupinah, njihovih članih, ki načrtujejo, izvajajo oziroma so izvedli svoja dejanja na območju druge pogodbenice na njeno škodo, proti njenim interesom in so potrebni za ustavitev terorizma ali preprečevanje hudih kaznivih dejanj.

Sodelovanje pogodbenic zajema tudi:
1. izmenjavo informacij o pravni ureditvi v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih zajema ta dogovor;
2. izmenjavo informacij v zvezi s koristmi, ki si jih kdo pridobi s kaznivim dejanjem;
3. izmenjavo pravne ureditve in izkušenj v zvezi s tujci oziroma migracijo;
4. izmenjavo tistih informacij, ki so za drugo državo pogodbenico pomembne v boju proti tihotapljenju ljudi in nedovoljeni trgovini z delovno silo.

(1) Pooblaščeni organi pogodbenic:
– s strani Republike Albanije – Ministrstvo za javni red;
– s strani Republike Slovenije – Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za zdravstvo;
bodo na svojem delovnem področju in pristojnosti v interesu izvajanja dogovora neposredno in delovno sodelovali in pri tem bodo konkretna področja in način sodelovanja lahko opredelili v zapisnikih o sodelovanju.
(2) Informacije med predstavniki sodelujočih organov, če se ti ne dogovore drugače, se izmenjavajo v angleškem jeziku.

Za varstvo podatkov, ki se nanašajo na osebe in si jih pogodbenici izročita v okviru sodelovanja, veljajo ob upoštevanju zakonodaje pogodbenic tile pogoji:
1. pogodbenica, ki je podatke prejela, jih lahko uporablja samo v namene, ki jih je opredelila pogodbenica, in jih je izročila, in ob pogojih, ki jih je postavila;
2. pogodbenica, ki je podatke prejela, bo na prošnjo pogodbenice, ki jih je izročila, dala informacije o uporabi izročenih podatkov in o rezultatih, ki so jih dosegli z njihovo pomočjo;
3. podatke, ki se nanašajo na osebe, je mogoče izročiti izključno pristojnim organom oziroma organizacijam za zatiranje kriminala in pristojnim organizacijam v boju proti terorizmu, mamilom in organiziranemu kriminalu. Dajanje podatkov drugim organom oziroma organizacijam je mogoče le s predhodnim pisnim dovoljenjem pogodbenice, ki je dala podatke;
4. pogodbenica, ki je podatke poslala, se mora prepričati o pravilnosti izročenih podatkov in tudi o tem, ali je izročitev nujna in ali je v sorazmerju s ciljem izročitve. Poleg tega je treba upoštevati predpise druge strani pogodbenice, ki se nanašajo na omejevanje dajanja podatkov po njenem nacionalnem pravu. Če se izkaže, da so bili izročeni nepravilni podatki ali podatki, ki se. ne bi smeli predati, je o tem treba pogodbenico, ki je podatke prejela, nemudoma obvestiti. Pogodbenica, ki je podatek sprejela, mora nepravilen podatek popraviti, pomotoma oziroma nedovoljeno predan podatek po takoj uničiti;
5. upravičeni osebi je treba na njeno prošnjo pojasniti podatke, ki obstajajo o njej in o njihovi predvideni uporabi. Dajanje pojasnil ni obvezujoče, če zakonodaja določene države tega ne predpisuje. Pri dajanju pojasnil o osebnih podatkih je odločilno nacionalno pravo tiste pogodbenice, ki bo podatke dala;
6. pogodbenica, ki daje podatke v skladu s svojim pravnim redom, bo ob njihovi izročitvi določila tudi veljavne termine za izbris podatkov. Neodvisno od tega je treba podatke, ki se nanašajo na posredovano osebo, ob prenehanju potrebe izbrisati. O izbrisu prevzetega podatka in o razlogu za to je treba hkrati s tem obvestiti pogodbenico, ki je poslala podatke. Vsi dobljeni podatki se ob prenehanju dogovora uničijo;
7. pogodbenici morata o izročitvi, prevzemu in izbrisu podatkov o osebi voditi evidenco;
8. pogodbenici morata podatke o dani osebi učinkovito zaščititi, da nimajo dostopa do njih nepristojni, da jih ne spremenijo in da jih ne objavijo.

(1) Pogodbenici zagotavljata tajnost podatkov, ki jih je katera od pogodbenic ocenila kot zaupne in če so kot tajni opredeljeni po predpisih države, ki jih je izročila.
(2) Pošiljanje gradiv, ki so bila predana v skladu z dogovorom, dajanje podatkov in tehničnih sredstev za tretje države, je mogoče samo ob pisnem soglasju pristojnega organa pogodbenice, ki jih je izročila.

(1) Pogodbenici bosta za pospeševanje in ocenjevanje sodelovanja po tem dogovoru ustanovili mešano komisijo. Pogodbenici se bosta o sestavi te komisije pisno obveščali po diplomatski poti.
(2) Seja mešane komisije bo najmanj enkrat letno. Pobudo za sklic nadaljnjih sestankov lahko da vsaka od pogodbenic po potrebi. Komisija bo imela svoje seje izmenoma v Republiki Sloveniji in Republiki Albaniji.

Vsaka pogodbenica lahko delno ali v celoti odkloni sodelovanje, svojo podporo ali postavi zanjo določene pogoje, če bi to omejevalo njeno nacionalno pravo, ogrožalo njeno varnost ali druge bistvene interese oziroma kršilo njen nacionalni pravni red.

Pogodbenici pooblaščata svoja ministra za notranje zadeve, da lahko vzajemno določita po eno osebo, ki bo vzdrževala stike s pooblaščenimi organi druge pogodbenice.

Določila tega dogovora se ne nanašajo na druge dvostranske in večkstranske mednarodne pogodbe, ki sta jih sklenili Republika Slovenija in Republika Albanija.

(1) Ta dogovor je potrebno ratificirati. Veljati začne trideseti dan po izmenjavi diplomatskih not o ratifikaciji tega dogovora.
(2) Dogovor je sklenjen za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica ga lahko odpove po diplomatski poti. Odpoved začne veljati po šestih mesecih od dneva, ko jo je prejela druga pogodbenica.
Sestavljeno v Tirani dne 24. 11. 1993 v dveh izvirnikih v slovenskem in albanskem jeziku, besedili sta enako verodostojni.

Za izvajanje tega dogovora skrbi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.