Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevi Izvršnega sveta Skupščine občine Krško in Državnega sveta, na seji dne 22. 12. 1994

Predlog za zadržanje izvršitve 101. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) se zavrne.

Izvršni svet Skupščine občine Krško in Državni svet sta vložila zahtevi za začetek postopka za oceno ustavnosti v izreku navedene določbe zakona in sicer prvi dne 14. 11. in drugi dne 18. 11. 1994. Oba sta tudi predlagala, da ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvršitev izpodbijanih določb zakona. Ustavno sodišče je na seji dne 1. 12. 1994 oba postopka združilo zaradi skupnega obravnavanja.
Predlagatelja navajata, da 101. člen zakona o upravi posega v izvirne pristojnosti občine. Ta člen namreč določa, da s 1. 1. 1995 država prevzame od občin vse upravne naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena ministrstva, ter vse druge z zakonom določene upravne naloge oblastvenega značaja iz pristojnosti občin. Ker je zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94) le zelo splošno določil naloge in delovna področja ministrstev, je po mnenju predlagateljev mogoče sklepati, da pomeni izpodbijana določba prenos vseh občinskih upravnih zadev na ministrstva. S tem, ko bo država hkrati prevzela tudi vse delavce, ki opravljajo te naloge, naj bi povsem onemogočila nove občine, da bi opravljale svoje funkcije. Izpodbijana določba zakona o upravi naj bi bila tudi v nasprotju z 21. členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), ki uvaja sistem lokalne samouprave in okvirno določa pristojnosti občine.
Hkrati predlagatelja predlagata, da ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvršitev izpodbijane določbe zakona o upravi. Ker naj bi se ta določba izvedla 1. 1. 1995, bi s prevzemom teh nalog in delavcev sedanje občinske uprave nastala za občine težko popravljive škodljive posledice, ker bi ostale brez delavcev, usposobljenih za opravljanje nalog iz pristojnosti občine.
Predloga za začasno zadržanje izvršitve izpodbijane določbe ustavno sodišče ni sprejelo.
Iz izpodbijane določbe zakona izhaja, da zajema dve vrsti nalog in pristojnosti, ki jih prevzame država:
– upravne naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena ministrstva;
– vse druge z zakonom določene upravne naloge oblastvenega značaja.
Prva skupina nalog se nanaša na upravne naloge v okviru delovnih področij ministrstev. V skladu s 1. členom zakona o upravi, v luči katerega je treba tolmačiti tudi druge določbe tega zakona, uprava kot del izvršilne oblasti v Republiki Sloveniji izvršuje upravne naloge. Gre torej za upravne naloge države, katere izvršuje uprava, pri čemer 121. člen ustave jasneje določa, da jih opravljajo neposredno ministrstva. Le-ta so tako organi, ustanovljeni za izvrševanje upravnih nalog države in le na te naloge se lahko raztezajo njihova delovna področja, določena z zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev.
Tudi drugo skupino upravnih nalog je mogoče razumeti kot upravne naloge države, saj po določbi 3. člena ustave ljudstvo izvršuje oblast posredno tudi preko izvršilne oblasti. To tudi jasno poudarja že omenjeni 1. člen zakona o upravi. Upravne naloge oblastvenega značaja so torej upravne naloge države, kajti oblast izvršujejo organi države.
Po navedeni razlagi se izpodbijana določba zakona o upravi, nanaša le na upravne naloge države, ne pa na upravne naloge iz okvira izvirne pristojnosti občine. Ali je taka razlaga izpodbijane določbe ustavno sprejemljiva, bo odločilo ustavno sodišče v končni odločitvi. Ker obstoji verjetnost take razlage izpodbijane določbe, ki ne posega v izvirno pristojnost občine, ni gotovo, da bodo z uporabo izpodbijane določbe nastale težko popravljive škodljive posledice.
Pri odločanju o predlaganem zadržanju izvršitve izpodbijane določbe zakona o upravi je ustavno sodišče tudi ocenjevalo morebitne škodljive posledice, ki bi s tem lahko nastale. Ocenilo je, da bi tako zadržanje iz pravnega sistema izvzelo eno od podlag za delitev pristojnosti prejšnjih občin na državne in lokalne. Škodljive posledice zadržanja izvršitve izpodbijane določbe bi tako lahko bile mnogo večje od morebitne nevarnosti ustavno nesprejemljive razlage te določbe, ki bi pripeljala do škodljivih posledic za občine.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Krivic.